od nosečka25 – 9 mesečnik
Avtor: nosečka25
Naslov: 9 mesečnik.
Moj sin je star 9 mesecev. Od 6 meseca dalje je začel bolj uporabljati desno roko,leva je bila skoz v zapestju in pokrčena. Na posvetovalnici smo omenili pediatrinji pa je rekla je pač tipični desničar.
Uporaba samo desne roke se je nadaljevala.Pri 9 mesecu v posvetovalnici smo ponovno omenili težavo in nas je napotila k ortopedu.Ta ga je pregledal in rekel da tudi leva nogica ni bila čisto taprava(tega doma ni opaziti,edino v hojici jo je tu pa tam malo povlekel za sabo).povedal je da naj bi otrok imel minimalno cerebralno paralizo.ŠOkkkkk!!!!!! In da se baje to da odpraviti z vajami ki smo jih dobili. Vsak dan mu pri igri blokiramo desno rokico in delamo na tem da čimveč uporablja tudi levo.Plazi se še ne,stoji ob opori,čeprav ga na noge zdaj ne postavljamo več,so nam prepovedali.
Napoteni smo naprej k dr.Veličkoviču v Ljubljano.
Ali mislite da se bo res dalo to odpraviti z vajami????doma smo zelo šokirani!!!!
Spoštovani,
lahko si predstavljam Vaše presenečenje in stisko in verjetno tudi jezo ter razočaranje, saj ste že prej opozarjali na otrokovo vedenje, pa Vaših pripomb niso upoštevali. A za nazaj ni možno nič spremeniti, živimo pač tukaj in sedaj in to izkušnjo vzemite kot učenje in se ne pustite prehitro odpraviti,ko opazite spremembo, ki je ne razumete.Boste pač za koga malce sitni, a zase boste vedeli, da ste storili vse, kar v tem času najbolj zmorete in veste.
Kljub nesigurnosti, kako se bo otrokova leva stran prilagajala, se naravnajte predvsem na aktivnosti, ki so Vam jih predpisali – redna fizioterapija in vaje doma. Vendar ne pretiravajte in ne pozabite, da je otrok najprej otrok in šele nato malček z določeno težavico. Torej imejte v mislih tako njegov telesni kot čustveni razvoj z vidika normalizacije.
Trenutno stanje šoka je razumljivo, ni pa dolgoročno učinkovito. Iz Vašega pisanja ne vem ali ste bili v posvetovalnici pri razvojnem pediatru in če niste si skušajte dobiti napotitev v razvojno ambulanto. Tudi pri dr. Veličkoviču boste lahko povprašali za vrsto informacij s področja nevrološkega razvoja otroka in doma se pripravite na to, kar želite izvedeti – mogoče si kar malo napišite. Ko smo z otrokom pri zdravniku in smo v stiski mi in otrok, velikokrat pozabimo, kaj smo vse želeli vprašati.
Poiščite informacije še kje drugje in če mi boste sporočili vaš naslov (moj e-naslov je [email protected]), Vam kako gradivo lahko pošljemu tudi mi. Informacije lahko dobite tudi na katerem od naših predavanj v šolah za starše, ki so splošna in niso vezana le na cerebralno paralizo.
Strah in skrb Vas bosta spremljala še kar nekaj časa, a premagujete ju lahko z aktivnostjo in iskanjem informacij kaj še lahko počnete, da bo pripomoglo k željenemu cilju – čim bolj in čim hitreje odpraviti trenutno težavo.
Mogoče moj odgovor ni direkten kot ste ga pričakovali, a trditev, da boste z vajami, ki jih imate v mislih, odpravili pričujoče težave, bi bila nekompetentna. Ste pa na pravi poti proti cilju zmanjševanja trenutnih razvojnih težav.
Kljub vsemu si vzemite čas za veselje, zadovoljstvo in navdušenje ob razvoju Vašega otroka, kajto to potrebuje prav toliko (ali še bolj) kot vse vaje, ki jih boste delali.
Srečno in vse dobro vama želim. Marija
Zaskrbljena, kot kaže, smo je dobro odnesli- ravno včeraj sva bila v razvojni in je zdravnica dejala, da je bila rehabilitacija skoraj optimalna. Nekdo, ki ga ne pozna, težav ne opazi takoj, razen v primerjavi z ostalimi, enako starimi otroci se opazi, da je manj spreten… Je pa precej nemiren, težko se pomiri, težave s spanjem, hitro ga kakšna stvar spravi iz tira… včasih eksploziven. Pri teh stvareh je sicer težko reči, koliko so stvar temperamenta in koliko drugih dejavnikov, sem pa na ameriških spletnih straneh za starše otrok s to diagnozo brala, da so hiperaktivnost in težave na področju temperamenta in vedenja pri njih veliko pogostejše, kot pri ostali populaciji. Našla sem paralelo, da se ti otroci -kot posledica možganske poškodbe- pogosto počutijo tako, kot mi, ko imamo mačka po dolgi, neprespani, pijanski noči, in to razlaga njihovo pogosto hipersenzibilnost. Še ena stvar, ki ti je zdravniki ne povedo…
Morda lahko zaprosim za vaš mail, ker me zelo zanimajo tudi vaše izkušnje, verjetno je vaša deklica sedaj že v šoli, kajne?
Bluesky,
hčerki se pri hoji opazi, ko je utrujena.Nogica bolj vleče za sabo,.. Sedaj smo prišle že do prikrajšave, tako da nas poleti čaka opercija (podalj.tetive).
Roko sicer slabše uporablja, vendar je zelo spretna z levo, tako lahko rečem, da je precej samostojna.
S šolo se seveda pojavijo tudi težave n skrbi, a jih rešujemo sproti.
Adda, naša punčka je precej mirna,bolj vase zaprta, ne kaže hiperaktivnosti.
Medtem ko poznam fanta, ki ima levostransko hemiparezo in je hiperaktivnost zelo izrazita.
Še hodimo na FTH, čeprav imamo daleč in sedaj, ko je šola je zanjo precej naporno.
Adda, tukaj nisem registrirana, da bi vam lahko poslala zasebno sporočilo. Sem pa na sosednjem forumu, če ste mogoče tudi vi.Prosim sporočite, tudi sama bi rada izmenjala še kaj izkušenj.
Berem, da ste dosti raziskovali po tuji literaturi, kar jaz nisem.
LP
Spoštovani,
upam, da je bilo Vaše nezadovoljstvo le trenutno in je sedaj že bolje. Ob soočanju z otrokovo razvojno težavo se hkrati soočamo z vrsto načih čutenj in razpoloženj in marsikaj nas lahko spravi v stisko. V ambulanti ali na obravnavi lahko dobimo premalo informacij; lahko se otrok veliko joče in se nam smili; lahko v razvoju napreduje počasneje kot smo želeli; lahko nas opozarjajo na stvari, ki za nas niso tako pomembne; lahko je realnost drugačna kot naša pričakovanja tudi glede odnosa do nas in našega otroka.
Vendar izkušnje kažejo, da menjavanje RA in Obravnav ne spremeni veliko, če res ne gre za zelo neprimeren odnos strokovnjakov, kar pa ni pogosto. Žal je tako, da RA ni veliko, da imajo razvojni pediatri v obravnavi veliko otrok in s fizioterapevti je še slabše. Mogoče Vas Vaš pediater napoti v Inštitut za rehabilitacijo v Ljubljani, če vas še ni, in boste dobili še eno mnenje in predvsem še eno izkušnjo. Potem boste lažje presodili ali res želite menjati obravnavo.
Na osnovi Vaših podatkov težko napišem kaj več, lahko pa me pokličete ali pišete, če želite posredovati ali dobiti več informacij (041 770 683, [email protected]).
Vse dobro in lep pozdrav. Marija Božič
Pozdravljeni
Prosim za en nasvet , če mi lahko kdo pomaga.
Imava staro hčerko 14 mesecev in pred 4 meseci se je pojavila otrdelost prsta palca na levi roki v bistvu ga ne nora iztegniti. Lahko ga upogne ne mora pa ga istegniti tako kot na desni roki.
Sedaj imamo napotnico za pregled na plastični kirurgiji in smo sedaj opazli, da tudi na desni roki je otrdel palec tako kot na levi.
Sem zelo v skrbeh in če mi lahko mogoče kdo pove, če gre za kakšno obliko cerebralne paralize.
In kako se začne pojavljeti. Drugače je s ščerko vse vredu hodi govori ni drugih oblik zadržanosti.
Mogoče mi lahko kdo poda odgovor kam se naj obrnem za dodatni pregled ali nasvet.
Hvala za vaš odgovor.
Cerebralna paraliza in spastična diplegija, ja če sedaj pomislim kakšne diagnoze so to me kar zmrazi.
pred 3 leti je dobil tako diagnozo naš najstarejši sin (pri 12 mesecih). Z možem sva se samo spogledala, šoka pa nikakor nisva doživela, kajti prepričana sva bila da njemu ni nič! to diagnozo je postavila dr. Veličkovičeva iz kranja, ki je opazovala otroka dobre pol ure in naj bi bila specialistka na tem področju 🙂
kakorkoli, na žalost smo bili napoteni naprej šele pri enem letu otrokove starosti – ker sem BILA TEČNA, saj je otrok od 6. meseca ko si ga postavil na nogice, silil le na prstke.
do danes in še zdaj hodiva na delovno terapijo in kontrolne preglede na sočo in pediatrijo (stare pravde) smo se zelooooooo namučili pri izvajanju fizioterapije, kajti enoletnik se ravno dovolj zaveda kaj mu počnejo. tako smo mogli vztrajati pri raztegovanju ahilove tetive in izvajati razne vaje, ga učiti pravilnih gibov in vstajanja, skratka bilo je veliko napornega dela. na fizioterapiji je bilo kričanja in vsega nemogočega, doma je bilo lažje, saj si ga nekako zamotil z igro.
v glavnem, nam se je trud poplačal, dejansko nekdo ki otroka ne pozna hibe ne opazi, moram pa priznati, da je otrok nekako (4 letnik v primerjavi z bratcem, ki je sedaj star leto in pol) veliko bolj občutljiv. pa si včasih ne znam razlagati, delamo z njim v rokavicah, pa kljub temu nič ne pomaga. izbruhi trmoglavosti, jeze, kričanja. morda to izvira iz fizioterapije…če mi lahko morda kaj obrazložite.
sicer pa želim vsem mamicam oz. staršem uspeh pri svojih malčkih in čimmanj težav. moj moto pa je, vse se da če si vztrajen.
lp.