OD ASTRID GIRL
… zagledam te. stojiš na črni ulici, ki o osvetljujejo rumene luči. gledajo te kako se ves nemočen treseš. ne vidiš me. ustavim se in te gledam. čisto blazen si. ne razmišljaš. noriš! ujet si. ni te! ti pa sploh ne veš. ko bi se lahko videl. ko bi se le lahko! ” brani se!” zavpijem. ne slišiš, ker si kamen. srca nimaš, duše tudi ne. ni te! najdeš iglo, pritisneš jo v žilo.
gledam te skozi solze, ne premaknem se. hočem, a ne gre. srce mi kriči od nemoči. joka in duši se zaradi bolečin. ti ga prebadaš s svojimi strupenimi iglami. zmeša se mu. raznese ga na tisoč delcev. jaz pa kar stojim, gledam te čez mokre solze. koščki srca ležijo okoli mene. ljudje hodijo po njih. ti nič ne vidiš. vseeno ti je. izvlečeš iglo in greš v vesolje. zakaj v vesolje? zakaj hočeš biti sam? “pridi nazaj.” te prosim.
zagledaš me. olajšano ugotovim, da imaš spet oči. ustnice imaš tudi in smeh na njih, ko me gledaš. vem, spet si ti. začneš pobirat koščke srca, ki še vedno ležijo povsod. sestaviš mi srce, obrišeš mi solze. stisneš me v objem. čutim te celega. ves si topel. mehek tudi. to si ti! …
Pozdravljen, Insane!
Zelo si se posvetil vsakemu izmed obiskovalcev tega foruma, ki je kaj spraševal in napisal tudi nekaj sporočil. Za to se ti zahvaljujem. Te pa opozarjam na pravila, ki veljajo na spletnem sistemu Over.Net, ker si ji jih v neobjavljenih sporočilih močno prekršil.
Torej, najbolj pomembno je, da se pri svojem pisanju izogneš žaljenju oseb, ki tukaj iščejo nasvet ali pa ga nudijo. Več pa si lahko prebereš na tej strani: .
Mislim, da se razumeva in da boš v prihodnje spoštoval nekaj preprostih pravil. V naše skupno zadovoljstvo, ker imaš sicer precej dobrih idej.
INSANE, zate so lahko stvari patetične in tako kot imaš ti oceno o drugih si lahko tudi oni ustvarijo oceno o tebi. Forum je pač primarno namenjen izmenjavi izkušenj in medsebojni pomoči. Ljudje, ki so šli skozi življensko izkušnjo lahko zelo veliko pomagajo tistim, ki so na začetku nje. Ravno v tem je bogastvo foruma, ker ponudi zelo različne vidike. verjamem, da se z nekaterimi ne moreš strinjati, pa saj se tudi ni potrebno. Si pač na forumu, kjer lahko sodeluješ s svojimi konstruktivnimi pripombami ali pa si samo bralec. popolna svoboda, ki pa zahteva seveda nek nivo kulture in medsebojnega spoštovanja do vseh, ki sodelujejo na forumu.
astrid girl je pač upesnila stisko neke punce ki ji je žal za svojega fanta da je na igli in se tako od nje oddaljuje.. lahko je to kdorkoli. vsakemu bi blo vrjetno žal. zihr je ta omišljena punca čutila do tega fanta veliko ljubezen, od tam tud vsa ta stiska. seveda je najbolš te stiske ne preveč čutit, ampak rajš neki nrdit da rešiš to osebo, ki ti pomeni vse. kaj pa je narobe, če v pesmi izraziš svoja čustva? s tem je vse kul. le da ni tega preveč. te lahko v obup spravi.. pomoje bi v resnici vsak v taki situaciji podobno čustvoval. odvisn je sam kdaj bi to čustvovanje ustavil in raje kaj naredil da bi blo bolš. narediš pa lahko: za..an je ful sam, je treba načrt v glavi uštimat, seveda se morš na pogovor temeljito pripravit in izbrat taprav trenutek. potem pa naprej.
>astrid girl: tok mal ljudi je, ki mene razumejo.< zgleda se giblješ v krogu napačnih. sej delno te razumem - vsaj to stisko ki jo nekdo doživlja ob samodestruktivnosti ljube osebe ki si jo spesnila. pomoje da ti znaš malo motivirat človeka da se vsaj delno umakne od droge, da maš ta dar. vbistvu če tko pogledaš je potrebno samo malo zdrave pameti da vso zadevo zaštekaš. in potrebnih je tistih nekaj par vzpodbudnih besed za človeka - ki mu jih daš ko je v stiski in nekaj daru v sebi ki ga nato razdajaš in lahko z neko posebno energijo (ne vsiljivo nekateri misljo da lahko z vsiljevanjem in diktiranjem kaj dosežejo) nato človeku pomagajo da se spravi na pravo pot.
astrid girl,
srce, vem kako ti je pri srcu, sama sem šla skozi nekaj podobnega, jaz in moja ljubezen sva oba zabredla, najprej on, zatem še jaz…
jaz sem se še nakako izvlekla skoraj brez pomoči, on je moral po strokovno pomoč. logično, ker sva se skupaj drogirala so naju ločili…
prepovedali stike…
ljubim ga bilj kot svoje življenje, morala sem ga pustiti, ker je bil to edini način, da je ostal na zdravljenju… zame je bila to najhujša bolečina na svetu, nobena kriza, nobene bolečine se ne morejo kosati s tem…
še vedno ga ljubim in vedno ga bom… pa četudi nimava več skupne prihodnosti, vedno bo ob meni, v mojem srcu….
še zdaj po pol leta se zjočem, ko govorim ali pišem o tem….
boš videla, najboljše kar si naredila je, da si ga pustila, sam si mora pomagat, edino tako mu bo mogoče uspelo…
lp