Še enkrat vas prosim za mnenje, in sicer me že nekaj časa muči vprašanje ,koliko težka naglušnost ,vpliva na duševni razvoj otroka? Ker je bila naglušnost pri sinu ugotovljena razmeroma pozno- pri 5 letih, ker je imel preiskavo pri dveh letih in takrat je bilo rečeno, da razmeroma dobro sliši, sem ga zaradi nerazvitega govora sama še enkrat naročila na pregled in sedaj se je pokazalo ,da otrok skoraj nič ne sliši. Zato me zanima koliko je ta naglušnost vplivala na njegov razvoj . Dosedaj so ocenjevali duševno zaostalost brez vedenja, da je otrok naglušen??’Najlepša hvala za odgovor

Marija,

Najprej opravičilo, ker ste na odgovor nekaj dni čakali.

Vse senzorne ali motorične motnje – vsaka na svoj način in z različnimi vplivi – upočasnijo otrokov razvoj.
Težka naglušnost ovira otrokov govorno- jezikovni razvoj, tako razumevanje tujega in lastnega govora kot tudi izražanje.
Ker pa preko govora otrok sprejema različne informacije iz okolja o različnih predmetih, pojavih, odnosih, je na nek način »prikrajšan« tudi za ta spoznanja. Oziroma potrebuje veliko več vaj, pomoči, da to osvoji kot njegovi polnočutni sovrstniki, ki to osvajajo minogrede.

Oseba s težko naglušnostjo ima težave pri razločevanju, poimenovanju in posploševanju pojmov, razumevanju fraz. Moja prijateljica, ki je težko naglušna, mi je povedala, da je potrebovala, kar nekaj časa, da je ugotovila, da beseda »prt« ne pomeni samo prta, ki ga ima učiteljica na svoji mizi, ampak tudi prt na mizi v njihovi jedilnici. Ali pa da ima igrače tudi doma, ne le v šoli. Vsaka beseda s spremenjenim korenom lahko za težko naglušno osebo predstavlja nov pojem (npr. »prti«).

Ker standardizirani IQ testi vsebujejo tako verbalne kot neverbalne naloge, bo oseba, ki ima različne jezikovne težave dosegla na določnih (predvsem besednih) nižje točke. Ocena, kdaj gre za duševno zaostalost pa ni odvisna le od točk na IQ testu, temveč naj bi vsebovala tudi druge kriterije.
Res je, da lahko otrok s težko naglušnostjo doseže slabši IQ (zaradi vzrokov, ki jih ima naglušnost na njegov razvoj). Po drugi strani pa IQ ni vedno enak, temveč se s starostjo, terapijo, izobraževanjem lahko spreminja. Novejše teorije inteligentnosti pa tako ali tako opisujejo več vrst inteligence, tudi takšne ki jih sicer standardizirani IQ testi nekako zanemarijo.

V kolikor se pri otroku dejansko prepletajo različni »primanjklaji«, je prav, da so v oceni zajeti vsi – kajti le na tak način otroku ustrezno pomaga. V vašem primeru bi bilo torej prav, da se ve, da je otrok naglušen.

Gospa Marija – upam, da sem vam vsaj malo razjasnila vaše dvome, če ne – se oglasite.

Lep pozdrav, Petra

Najlepša hvala za odgovor, res sem malo manj v dvomih ,vendar še vedno nimam realne ocene oz. dejanskega stanja otrokovega duševnega razvoja, ker moram reči ,da psihologinja, ki ga je do sedaj ocenjevala ni imela pravega pristopa do otroka ,rezultat tega pa je ,da mali ni maral sodelovati in ni hotel sestaviti niti preprostega stolpa iz treh kock , čeprav doma in v vrtcu sestavlja bolj komplicirane stvari, to sem ji tudi povedala, vendar je ona na svojem obrazcu obkrožila NE, tako ,da je bilo na večino vprašanj oz. nalog odgovor ne zna ali ne obvlada, čeprav on v domačem okolju ali v vrtcu reže s škarjami , nariše obraz ,pobarva stvari z različnimi barvami in lepo sodeluje z drugimi otroki, jih posnema in poskuša vse ,kar drugi počnejo . Zaradi vsega tega sem zmedena in upam ,da bo na naslednji komisiji to potekalo drugače in bo otrok realno ocenjen. lp

Marija,

če ste z oceno ali usmeritvijo nezadovoljni lahko predčasno sprožite postopek preverjanja (pred rokom, ki je napisan na odločbi).

Pred tem si poiščite mnenja strokovnjakov, ki bodo podpirale vaše ugotovitve (tako boste “lažje” prepričali komisjo). Lahko pa tudi zahtevate, da vašega otroka pogleda kakšna druga komisija.

Lep pozdrav, Petra

Razočarana vam moram povedati ,da sem zahtevala ,da otroka pregleda druga komisija, vendar so mi pritožbo zavrnili, češ, da je neutemeljena in da se nimam več možnosti pritožiti ,razen na ustavno sodišče. Tako, da še vedno tavam v temi in sem prepuščena sama sebi , sicer je meni osebno vseeno kaj napiše neki strokovnjak ,ki otroka enkrat v življenju vidi za pol ure ,vendar je na žalost od teh ocen zelo odvisna otrokova prihodnost in posredno tudi moja. Do sedaj se nihče ni oziral na mnenje njegove razvojne zdravnice, ki ga spremlja že od rojstva (zato, ker ni v komisiji, njeno mnenje nič ne velja), še manj pa jih zanima mnenje staršev, katera se z otrokom ukvarjava 24 ur na dan.?? Nikakor ne morem razumeti tega sistema ,še manj pa ,da v bistvu nimamo nobenih pravic ,samo dolžnosti slediti črki zakona?? P.S.- mojo prizožbo je obravnavala komisija druge stopnje in ugotovila, da je neutemeljena : nihče od njih ni mojega otroka še nikoli videl, niti jaz njih – pa si upajo odločati o moji družini??? Kje sploh živimo?

Marija,

Običajno je tako, da je odločba drugostopenjske komisije dokončna. Res – na žalost – je odločba drugostopenjske komisije v večini primerov podobna odločbi komisije prve stopnje in pogosto poteka na način, kot ste ga opisali.
Res je, da strokovnjak v enem pregledu ne more oceniti vsega, kar otrok zna ali določiti česa ne zna, saj je to teoretično nemogoče.
Po drugi strani pa je mogoče tudi s takšnih pregledom nekaj stvari vseeno določiti. Način delovanja posameznih komisij je pogosto prepuščen sistemu, kjer komisija deluje. Npr. jaz kot član komisije običajno usmerjam samo tiste otroke, ki so pri meni tudi v obravnavi. Sama sicer upoštevam mnenja strokovnjakov, ki niso člani tima – kako je drugod je v večini primerov odvisno od komisije same.

Kako naprej? Vse je odvisno, kaj vam piše v odločbi. Kako je razvrščen vaš otrok? Koliko ur ima priznanih? Kdo izvaja pomoč?
V novih odločbah so navedeni različni členi, pogosto brez opisa motenj oz. primanjkljajev, ki jih otrok ima. V primeru, da gre pri otroku za več hkratnih motenj, je običajno tak otrok razvrščen kot otrok z kombiniranimi motnjami. Komisija mora upoštevati vse motnje, ki jih otrok ima in ne samo določenih oz. – kot je bilo pomembno včasih – samo prevladujoče motnje. V primeru, da v poročilih strokovnjakov gluhota oz. naglušnost ni omenjena, je pa otrok razvrščen kot otrok z kombiniranimi motnjami, s pritožbo ne boste dosegli ničesar (ker mu iz pravnega stališča pripada »status«), ki ga potrebuje.
Obstaja še kakšen način, da uveljavite svoje pravice in zahtevate drugo komisijo – vendar pa je odvisno od tega, kaj vam piše v odločbi in kakšno pomoč otrok že ima priznano. Smiselno bi se bilo namreč »bojevati«, če otrok ne bi imel vseh pravic, ki mu pripadajo (npr. status otrok z kombiniranimi motnjami ali manj kot pet ur dodatne pomoči).

Lep pozdrav, Petra