oče samohranilec? sem v dilemi
Pri večini ločitev gresta partnerja narazen že pred ločitvijo. Eden popoka in gre, z otroci ali brez. V večini primerov ostanejo otroci pri materi oz. odidejo z materjo. Koliko primerov je bilo na MONu, ko so ženske govorile, da je zakon razpadel, ker je mož hodil po gostilnah? Jaz sem že ena taka. In ni varjante, da bi otroke pustila njemu. Eagle eye ima problem, ker je v tem primeru mati tista, ki preveč pije in se premalo posveča otroku. Upam, da ta oče razume, da tudi mati rabi sprostitev in da loči občasno zabavo od pretiravanja in zanemarjanja. Če pa mati resnično pretirava pa se mi zdi primerno, da otroka vzame v vzgojo in varstvo tisti od staršev, ki je za to bolj primeren. Nič ni narobe, če je to oče. Jaz poznam primer, ko je oče prevzel skrbništvo, pa je otrok čisto lepo vzgojen in priden in takrat je bila to najboljša rešitev. Očitno se ta oče zaveda tudi, da je otrok velika odgovornost in obveza. Samohranilstvo ni nič bolj naporno za moškega kot za žensko. Če zmorejo ženske, ni razloga, da moški ne bi mogel. Službene obveznosti je pač treba prilagoditi otroku, enako zasebne, ampak gre, če se hoče.
Moj nasvet: najprej dobro premislit, ali mati resnično preječ žura, ali samo živi normalno življenje, ki je mogoče v nasprotju s predstavami očeta o družinskem življenju (1000% posvečanje otroku??). Če je mati resnično problematična pa čimprej sprožit postopek.
Sicer pa… pri vsaki ločitvi staršev naj bi skrbništvo dobil tisti od staršev, ki za otroka bolje skrbi. Torej ni razloga, da otrok ne bi živel z očetom tudi, če mati ni “pijanka in/ali narkomanka”, če lahko otroku nudi boljšo nego, skrb, vrednote, vzgojo, vzor.
O tem ne odloča CSD ampak sodišče. Če pride tja z dobrimi argumenti otroka lahko dobi. Pravzaprav so sodišča po novem bolj naklonjena očetom kot materam, ko govorimo o družinskih sporih. Včasih celo preveč.
Pri vsem skupaj pa je najbolj bistveno, da je potrebno gledati korist otroka in to na sodišču zagovarjati. Kje bo za otroka bolje priskrbljeno in zakaj. Tu finančna situacija nima veze, ker se to izravna s preživnino. Bistveno je vprašanje varstva, vzgoje, skrbi, odnosov. Če oče lahko zagovarja oz. dokazuje, da on za otroka skrbi bolje kakor mati, potem lahko otroka dobi v varstvo in vzgojo. Seveda bodo pred tem imeli obveen razgovor na CSD, vendar od njih, po pravici povedano, ni nobene koristi. Njim je načeloma vseeno kaj se dogovorita, samo da napišejo nekaj v zapisnik in vas stirajo iz pisarne. In na CSD imajo še vedno mentaliteto, da otrok mora ostati pri materi. Naj vas to ne opogumi, da se za otroka ne bi borili, če mislita, da mati ne skrbi za otroka primerno. Na sodišču kar pogumno zagovarjajte svoje argumente.
Preden si ji naredil otroka je bila pa kaj drugačna? Ali si misli, da se bo iz lufta spremenila? Je treba prej malo prečekirat če je ženska sploh pripravljena na otroka. Ti in tvoja želja pač nista dovolj, da ji naštopaš otroka in potem jamraš zakaj se ni spremenila? Hja menda zato ker še ni bila pripravljena. In tudi če ima ona željo po otroku še ne pomeni da je pripravljena da bo postala mama. Je treba že malo prej nehati žurati (postopoma) in se navajati na bolj umirjeno življenje. Kako si predstavljaš da lahko en dan žura kolikor hoče, naslednji dan pa je noseča in ne more več? Saj ne rečem, so izjeme ki se takoj umirijo ampak tale tvoja izgleda ni takšna. Ti pa si tudi en super tip res, naštopaš ženski otroka, ko se pojavijo prve težave bi jo pa gospod zbrisal in še otroka zraven popokal. Pogovor pa to? Aja točno tega ne poznaš. Ja lej, če se bo strinjala s tvojim “brilijantnim” načrtom good for you. Če pa jo bo srečala pamet in se bo odločila potruditi za otroka pa boš ti nogiran. V Sloveniji namreč dobijo otroka, v primeru ločitve, v 98% mame. Mora biti res nekaj hudo hudooo narobe, da otroka dodelijo očetu. Kar v tvojem primeru izgovor na neresnost in neodgovornost pač ni. Tako, da ti svetujem, da čimprej spoznaš eno stvar, ki ji pravimo POGOVOR oz. KOMUNIKACIJA med partnerjema. Nisi več hipi, da boš spizdil takoj, ko boš imel probleme. Sooči se z njimi.
S kakšno pravico? Z enako, kot si jo vzame ženska, če je njen partner pijanec, lenoba ali neodgovornež.
Vsaki koklji, katere mož je kriv tega, da njegovi čevlji ležijo počez v predsobi, svetujete, naj se loči/ga zapusti. Kaj je pa tu drugače?
Avtor pravi, da partnerka žurira, “čilira” (za tiste, ki vedo, za kaj gre), da je skratka neodgovorna in velikokrat (če ne večino časa) v “hlapih”.
Seveda jo mora zapustiti, če se ne razumeta oziroma so med njima prevelike razlike v pogledih na življenje, na vzgojo itd.
In seveda mora vzeti otroka s seboj, saj tako okolje za punčko ni samo škodljivo, ampak je lahko zaradi maminega opajanja tudi v nevarnosti.
Nasvetov imam bolj malo; iskreno rečeno ne vem, če ti bo pogovor na CSD kaj pomagal – ponavadi je tako, da samo malo premešajo blato, potem si pa veselo umijejo roke in te pustijo v tvojem zosu.
Vprašaj kakšnega odvetnika, kaj lahko pričakuješ. Sicer pa, če imaš namen punco pustiti, bi ti svetovala (pa kakorkoli je že grdo), da nabiraš dokaze o njeni situaciji. Na sodišču je namreč še vedno tako, da v večini primerov prisodijo otroka ženski.
Ne naredi torej ničesar na vrat na nos. Če odideš in s seboj vzameš punčko, boš pljunil v svojo skledo. Dobro pripravi odhod![/quote]
Btw, ženske so glede tega še slabše. Otroke “ugrabljajo” tudi zaradi mnogo bolj banalnih stvari.
Po pravici povedano, če bi bila situacija obrnjena, bi bil tukaj sigurno konsenz, da je potrebno žurerskega, pijanega fotra zapustiti ob prvi priliki. Mu takoj “ugrabiti” otroke. Če smo načelni, bi moral isto veljati tudi v primeru, da je ženska tako lahkomiselna in neodgovorna. Ampak ne, tukaj načelnost ne velja, je potrebno vseskozi trobiti o sodišču in odvetnikih. Bog ne daj, da bi oče popokal otroke in pustil žensko v svoji bedi čimprej, da bi otroci ja čimprej zadihali normalno življenje. Kje pa, najprej na gre na pogovore na CSD in nato na dolgotrojne bitke na sodišče in šele takrat, ko in če sodišče dosodi v njegovo korist, ima moralno in de facto pravico, da otroke odpelje. Bolano …
Pa daj, ko so ljudje brez otrok in mladi pač žurajo. Ko dobijo otroka (ponavadi) svoj čas posvetijo otroku namesto žuru. Jaz sem bila celo noč zunaj pri prvem otroku še na dan poroda (brez alkohola, seveda). V trenutku, ko se je otrok rodil, so se žuri nehali. Občasno sva si zrihtala varstvo, mogoče 1x na mesec ali dva, da sva šla s kolegi za kako uro ven. Tudi če je ženska prej, ko ni imela obveznosti, žurala,… verjetno je partner pričakoval, da se bo po rojstvu otroka temu odrekla in se posvetila otroku, kot naredi večina novopečenih staršev.
Jaz se nikoli ne bi odločila za otroka s tipom, ki bi žural in pil še v času, ko bi se trudila za spočetje. Za moje pojme je to čista nepremišljenost in pretiran optimizem, če se zanašaš na to, da se bo nekdo spremenil.
Ja, vsi smo nekoč bluzili in žurali. Ampak potem smo se pa zresnili in odrasli. Dokler se nisva midva oba zresnila, nisva niti razmišljala o potomstvu. Zato potem ni bilo panike, ko je prišel otrok in nisva več mogla “čilirat”. Itak sva že prej nehala.
Jaz mislim, da je človek takšen kot je kakšne 10 stopinj se še da prilagodit, več ne. Če partner preveč pritiska na drugega, je drugi nesrečen, vsaj v sebi, čez čas pa poči ali pa začne skrivati zadeve.
Če misliš, da ženska ni prava zanj, jo zapusti, ker je škoda zapravljenih let – zanimivo po vzorcu staršev si si jo izbral. Pa pazi, kako boš izbiral v drugo. Ne vem pa če bo šlo tako lahko z otrokom, da bo kar pri tebi. Verjetno bo hotela skrbništvo, čez vikende, ko so največje žurke, ga bi pa tebi dala. Samo predvidevam.
kaj pa sta počela vsa leta skupaj. Nisi opazil, da je ona hippystyle woman?
Če si hotel resno zvezo in otroka, bi se moral malo prej pozanimat, s kom jo načrtuješ.
Tudi ti si malo bolj na hippy torej.
Lepo pa je, da imaš neko odgovornost do tvojega otroka.
Raje se malo s tvojo punco pogovori in se poskusita uskladit in zresnit oba.
Srečno.
Vsi 3-je ste najboljši par. To pomeni, da boš ti vskočil, ko bo nje zmanjkalo.
Vzorec svoje mame si dobil, to je vse. Če bi bila pa vsa pošlihtana, bi pa občudoval prijateljevo svobodomiselno mamo.
Otrok ima rad oba, na različne načine.
Tudi ti si pripomogel, da se ni izživela in jo še vleče ven. Enkrat se bo.
Skrbi me edino, če je med vama kaj ljubezni.
Za otroka lepo skrbi in mu nudi varnost in sledenje, da ne bo kaj narobe, če je že tako pribita ali karkoli že. Drugače pa delaj po svojih najboljših močeh kar odraščanje zahteva. Otrok si bo že izkristaliziral odnos do vaju in mu do v tvojih letih jasno, kako in kaj je.
Če boš očital, tečnaril in grozil pred otrokom mamici otroka, jo boš še bolj znerviral in bo še težje kos materinstvu. Posredno boš ugonobil otroka. Preberi: Zdrav otrok in ljubezen staršev-Hendrix.
Če se imata rada, je za vas še upanje.
Koga zdaj briga, kdo se je kaj odločil. Otrok je tu, poti nazaj ni. Za naprej pa bodi dec na mestu, spoprimi se s starševstvom in odgovornostjo in nehaj obrekovat otrokovo mamico, ki ima težave. Raje ji pomagaj, ne tečnari, ne meči se na zobe. Umiri se in bodi prijazen in vljuden in vzgojen ata.
Predvidevam, da ima ona poporodno depresijo, je neizživeta, ti mogoče tega ne razumeš, ker si bolj mrtve sorte, potem ji pa še otičaš in se ji meša. Mislim, da bi ti moral oditi in ju pustiti, da lepo zaživita. Otrok rabi mamico in to umirjeno in prijazno in spočito in zdravo, brez težaka, ki ji najeda. Tako!
Tole kar si opisal izgleda bolj kot klevetanje partnerke – vendar, lahko je v ozadju kaj hujšega pa pač nisi znal pojasnit. V vsakem primeru: očetov samohranilcev je kar nekaj. Mislim pa, da je skupno vsem, da porabijo kar veliko časa za otroke, vsaj te, ki jih jaz poznam ali pa slišim preko tretje osebe. Torej, če mama ogroža otroka, potem je jasno: skrbništvo in s stiki pod nadzorstvom (vendar slednje težko dosežeš). Če pa je mama neodgovorna do otroka, potem pa je varianta skrbništvo s stiki z mamo. Stiki ti pomagajo tudi pri organizaciji tvojega osebnega življenja.
Torej, če slediš koristmi otroka, potem boš našel pot. Verjetno pa se boš moral nečemu odreči – malce težje si predstavljam vodenje lokala + majhnega otroka, če nimaš pomoči – je pa tehnično čisto možno, da ne bo pomote! Vendar – kaj boš lahko nudil otroku?
Če pa se bosta kolikor toliko morda le uspela večinoma sama dogovorit (morda preko mediatorja), bosta itak čez nekaj let imela vsak svoje življenje – s svojim partnerjem. To pa olajša tudi logistiko.