Pred enim letom smo se z družino preselili k staršem. Razlog za preselitev je bil: iti iz mesta ven na vas, iz enosobnega stanovanja v hišo. Pridobili smo več prostora, dvorišče za rajanje, finančno lažje shajamo…Izgubili smo pa MIR, ki smo ga imeli prej. Oče je alkoholik, star je 70 let. In seveda sledijo zgodbe, ki so povezane s tem. Med mamo in očetom ni fizičnega nasilja, je pa hudo verbalno nasilje.
Ker želimo živeti z družino na svojem, smo si kupili parcelo v sosednji ulici.Pridobili smo že gradbena dovoljenja pa ostalo dokumentacijo. V hišo se nameravamo vseliti letos…. Sedaj je pa nastopil moj strah. Bojim se živeti tako blizu staršev. Bojim se, da bom slišala prepire domov, da tudi v svoji hiši ne bo tistega miru…Imam občutek, da je skoraj boljše za vse ,iti čim dlje vstran. Ne vem ali me občutek vara. Vem, da se moramo sami odločiti ampak vseeno se obračam na vaš nasvet. Mogoče ima kdo podobno izkušnjo.

Sara

Sara

Razumem, kar ste na eni strani pridobili ste na drugi izgubili. Mir je vsekakor zlata vreden, na vse drugo se človek lažje navadi, tudi na prostorsko stisko, mesto itn. Se strinjam sami se boste morali odločiti kaj boste storili. Vsekakor upam da je življenje skupaj s starši res začasna rešitev. Včasih človek ne more izbirat zagotovo pa je bolje, če seveda imate možnost parcelo kupiti drugje, da se odločite za to. Je pa res, da skrb za starše bo vseeno ostala dokler bodo živi tudi, če boste živeli daleč stran. Menim pa da vseeno poslušate svoj notranji občutek, ki vas zagotovo ne vara.

Forumovci- če imate kakšno podobno izkušnjo kot Sara- oglasite se!!