Imam očeta, starega približno 65 let, ki že celo življenje pije in maltretira vse okrog sebe.

Sicer imam že nekaj časa urejeno stanovanje v zgornjem delu hiše, vendar miru ni.

Rekli boste, pojdi.

To zna vsak, če bi lahko.

Trenutno sem v taki situaciji, ko to ni možno.

Oče pa ob vseh urah ali bruha ponoči, ali tolce po tleh, ker se tako napije, da ne more vstat in hodit in potem tolce z rokami, nogami. Po tleh.

Približno teden dni nazaj smo ga jaz, mama in moj fant, pobirali iz tal ob 3h zjutraj, ker sploh z nogami ni mogel vstati.

Za očeta, ne morem reči, da bi me sploh kaj več brigalo, ker je namreč naredil toliko gorja, da zelim, da…

Po drugi strani pa ostajam sama nerazunljena v tem svetu polnem lazi, prevar in gnusa.

Torej, sprašujem se kje je rešitev?

Veliko ljudi me ima zaradi posledic alkoholizma, ki so vidne navzven kot nizka samozavest, hitra in nagla jeza, načeti ziuci.. Me zaradi tega ima, da sem duševno motena. Nimam prijateljev, razen fanta, za katerega sem hvaležna, pa vendar je to vseeno se vedno izolacija, ki mi jo je pridelal oče, a hkrati ki družba, država itd. Ni v ničemer nikoli pomagala.

Nihče mi ni pomagal do večjega socialnega kroga, nihče me nikoli ni razumel v tej stiski, ne, kvečjemu so mi vedno vsi obrnili hrbet, od sodelavcev do vseh. Norčevali so se, me izkljucevali na račun posledic, ki sem jih prejela zaradi obupnih travm.

Tako sem prejela dvojni udarec, najprej doma, a tudi od družbe, katera me he s klofuto pospremila v svet, ki to ni.

Poišči pomoč strokovnjaka.

bodi mocna poisci si pomoc! Uspelo ti bo!

Danes ponoči je bilo spet. Bruhal, kozlal, sem prisla dol ob treh zjutraj, oz zgornjega nadstropja, vse pokozlano. Od rjuh, do plahte. krical on name, da naj zginem, da nimam nobenih pravic v tej hiši, da nisem ustvarila v življenju nič, razen to, da se ucim, da nisem ustvarila nič. Da jaz njemu ne bom ukazovala. Kričal kot obseden, bil je kot hudič, rdeč pijan v obraz.

Ne morem več. Pripravljam se za zelo težek izpit, in nimam me podpore, nič nimam, imam ponizevanje, odvzem vsega dostojanstva in neprestani teror.

Imam fanta, ki mi sicer stoji ob strani, vendar temu problemu ni kos.

Tako da sem sama v tem.

Dokler ne naredim tega izpita ne morem stran od hiše, saj ne dobim zaposlitve nikjer, hkrati pa s to agonijo v tej hiši, se moje priprave za izpit le podaljšujejo v neskončnost.

Utrujena, izmučena sem od vsega in ne da se mu več živeti.

Molim boga, da ga vzame bog čimprej k sebi, tako bom imela usaj mir, ki ga nikoli nisem imela.

A je ze crknu

Lenka se seta,

Tako se ne govori. Sram vas je lahko.