obžalovanje
Potem mu to povej in se loči. Še prej pa razmisli ali je to tvoja muha enodnevnica, ali imata res tako velike težave, da jih ni moč razrešiti. Če si ne želiš biti z njim, bodi fer in mu povej. Pravico ima najti žensko, ki si ga bo želela in ga ljubila. Ti pa imaš tudi pravico do sreče.
Ne razumem pa, zakaj o tem razmišljaš šele sedaj. Kaj pa si delala prej, ko je bil še čas, da ne bi naredila usodne napake? Konec konsev ljudje nismo lutke, ampak ljudje s čustvi. Prizadela si sebe, sedaj pa še njega.
Poročimo se s podobo; če te podobe partner ne uresničuje, se ljubezen konča, zato ga je treba popraviti. Če nam to ne bo uspelo in nismo pripravljeni opustiti svoje predstave, se ločimo. Večina ljudi se ne poroči s človekom, ki bi ga poznali, temveč s svojo predstavo o njem. In od tod izvira večina zakonskih travm.
Pa saj se ne poročamo pri 16 letih. Menda smo že bolj zreli, če se podajamo v zakon. Najlažje je pot začeti. Na nobeni poti ne vemo kaj nas čaka vmes in kako strma bo do cilja. Pa vendar, če si nekaj želimo, če si začrtamo smo verjetno pripravljeni na marsikaj. Kje pa je tu spoštovanje in prilagajanje. V vsakem zakonu je potrebno nekoga sprejemati takega kot je in z obeh strani je potrebna določena mera prilagajanja.
Točno: z obeh strani je potrebna določena mera prilagajanja. In če ugotoviš, da nenehno popuščaš in se prilagajaš samo ti, te nazadnje ta vnema mine. Zakon je čoln za dva veslača in dokler složno veslata oba, je vse lepo in prav, ko pa začne eden zabušavati, pa nazadnje tudi drugi omaga pod prevelikim naporom. Ja ljudi naj bi jemali, takšne kot so. To jelahko če se nam od vsega zaletka takšni tudi kažejo. Žal pa marsikdo v zaletku spretno prikriva svojo pravi naturo in nas zavaja — zato meislimo, da je takšen. V resnici pa ni. In potem ko ugotovimo, kakšen je v rensici, težko toleriramo, da nas je, po domače povedano, natengil.
Ves, saj nisi edina…. Ne vem, koliko si pravzaprav stara, vendar imam osebno ze kar lep zakonski staz za seboj. Vsemogoce se je dogajalo in tudi ocitek z moje strani ( ceprav nisem nic ponosna na to! ), da ne vem, zakaj se je porocil z menoj, ce bi mu bilo lepse brez obcutkov vezanosti in obveznosti… Pa se je kasneje juha ohladila, ugotovila sem vsemogoce “kikse” tudi na moj konto, pa se in se…. In lahko recem, da se imava se vedno lepo kljub grmenju, nevihtam in se drugacnim, nenadno poslabsanim vremenskim razmeram…. Vazna je osnova. Kaj je to, pa ze ves…. In da nikoli ne pozabis, da je treba zaliti roze na okenski polici….
Zelim ti, da imas le enega od slabih dni, ki jih bos kmalu prezivela!
LP
Ponca in Iris…
Kaj pa je potlej sploh še gotovega na tem svetu? Mar naj ne bi bila ljubezen?
Kje potlej srečo najti? V denarju? V otrocih? Morda je zdravje največje bogastvo?
Kako je vse relativno 🙁
Da, nekaj pa le je gotovo…smrt…Pa še tukaj bi se dalo govoriti o vstajenju in večnosti.
fak…Upanje me izčrpava.
No, oblacek, stran s pesimizmom! Ne cakaj, da bos zadela na lotu, temvec delaj v sluzbi….Ne cakaj na velik srecen dogodek, ki naj bi se zgodil kar sam od sebe in se raje veseli vsakega malega srecnega izida nekega manj pomembnega dogodka v svojem zivljenju…. Veseli se vsakega najmanjsega pristedenega zneska, ceprav si bos lahko z njim kupila le kaksno rozico in kavico….
Veseli se obcutka, da ljubis in si ljubljena in jutri bo tvoja ljubezen se vecja….Glej pozitivno! Potem bos za svojo sreco naredila tudi sama kaj vec….Vcasih sreca pride sama, vcasih pa jo moramo privabiti…..
Mogoce bo tole zate dolgocasno nakladanje, a vendar sem ti vse zazelela iskreno iz srca….
LP