Dober dan,

sem mama samohranilka z 28 mesečnim otrokom. Mali je zelo živahen, veliko govori, strašno je aktiven in v fazi, ko pač nič ne sliši in bolj malo akceptira kaj se mu reče. Prisotne so tudi faze trme in nekontroliranega joka. Žal živiva sama, večkrat je tudi bolan in moram priznati, da sem z živci na koncu. Parkrat sem tudi že povzdignila glas, pa tudi po ritki je že kakšna priletele, sploh, ker je tudi v fazi plezanja po omarah in pač vsepovsod, kamor mu uspe, pa me je precej strah, da se ne bo kaj resno poškodoval. Ne vem več kako in kaj naprej, problemi so tudi z spanjem. Vsakega nasveta bom vesela, kajti res ne vem več kako in kaj, kaj delam narobe in kaj ne.

Hvala in lep pozdrav!

Skrb in vzgoja otroka je velika odgovornost, ki zahteva veliko pozornosti. Za otroka ponavadi skrbita dva človeka: oče in mati. Kadar eden izmed njiju ostane sam, ima več kot dvakrat toliko dela. Zato je v družini z enim roditeljem vse težje.
Kot opisujete, je vaš otrok zelo živahen in gotovo zahteva veliko vaše pozornosti, ki pa mu je ne zmorete vedno dati, ker ste utrujeni in ne zmorete več.
Ne vidim nekega recepta, kako na hitro izboljšati vaš odnos in vedenje do otroka in s tem posredno njegov do vas. Menim, da bi potrebovali nekoga, ki bi vam stal ob strani, nekdo ki bi se z vami pogovarjal o tem, kaj doživljate. Nekdo, ki bi vas razumel in ima morda podobne izkušnje. Prijateljica? Skupina mater samohranilk? “Sezam” je včasih organiziral takšna srečanja. Morda se lahko pozanimate v otroškem dispanzerju. Mogoče najdete kakšen nasvet v našem forumu.
Otrok pri 28-tih mesecih že razume večino pravil in prepovedi. Predstaviti pa mu jih moramo na njemu razumljiv način. To je jasno, kratko in vedno na enak način. Pri postavljanju in izvajanju pravil morate biti dosledni in jasni. Eno pravilo mora biti vedno enako in veljati za vse situacije. Tudi takrat, ko imamo obiske ali pa je nekaj zanimivega na televiziji. Za to morate imeti trdno voljo in veliko energije. Saj vemo, da se je včasih lažje obrniti stran, kot pa se spopasti s problemom. Pri otroku morate vedno zahtevati, za kar ste se odločili. Včasih pa moramo kljub vsemu narediti kompromis. Kdaj ravnati tako ali pa drugače pa je že prava umetnost, ki nobenemu staršu ne uspeva popolnoma. Oglasite se še. Tudi vam lep pozdrav! Andreja