Spoštovani!

Morda se bo marsikomu zdelo, da moje vprašanje ne sodi na ta forum, pa vseeno.

Kako gledate na slačenje otrok in mladine pri obveznih sistematskih pregledih?

Zdravnice/ki , ki pregledujejo otroke in mladostnike v večini primerov NISO njihovi izbrani zdravniki. V večini 50% primerov se morajo sleči do spodnjih hlač pred predstavnikom nasprotnega spola (ki pa je seveda oblečen), v sobi praviloma ni nikogar drugega. Preiskovanec NI BOLAN, da bi si želel pregleda,….

Kaj storiti v primeru, da se otrok /mladostnik upre takšnemu z zakonom obveznemu pregledu, ker se ne želi sleči in ne želi posega zdravnika/ce v svojo intimo, kar sistematski zdravniški pregled do neke mere sigurno je?

Hvala lepa za odgovor
Ana

Se strinjam, da je to neke vrste nasilja. Sama, sedaj stara že 35 let, se še vedno spominjam teh pregledov, kot nekaj zelo zelo neprijetnega. Smatram, da bi morali obravnavati otroke posebej, kar pomeni, da se slečejo v kabini gredo k zdravniku in se oblečejo brez drugih prisotnih sošolcev. Posebej je to kruto, kadar je otrok že po naravi sramežljiv, ali pa mogoče predebel in s tem izpostavljen kasnejšim provokacijam s strani ostalih otrok.

Sicer sem doživela tudi nekaj drugega, ko sem dobila tur na najbolj nemogočem mestu, to je na sramni kosti in to pri 10 letih. Sestra mi je naročila, da se slečem in me polegla na tisto mizo pri njej in mi tam to sčistila. Vmes pa sprejemala tudi druge paciente namenjene naprej k zdravnici. Dobro se spomnim, da je bil vmes tudi neki fant 12 let in jaz sem mislila da bom umrla od sramu. Kake posebne sobe za to niso imeli.
Ne razumem, zakaj vsi mislijo, da otroci pregled pri zdravniku jemljejo, kot nekaj vsakdanjega.

Zakaj se, predvidevam vaš, otrok noče sleči, ni problem moralnega vprašanja ali spolnega nadlegovanja, lepo vas prosim. Problem je po vsej verjetnosti v vašem otroku. Morda je pretirano sramežljiv ali pa se česa na svojem telesu sramuje. Ali pa kaj čisto tretjega… morda kakšna slaba izkušnja. Pogovorite se z otrokom.

Ana, sistematski pregled lahko otrok/mladostnik opravi pri svojem izbranem zdravniku, ni ga treba delati pri šolskem zdravniku, tudi če gre cel razred tja. Pbvestiš bodsisi zdravstveni dom bodisi učiteljico, kiotroke pelje na pregled. Osebni zdravnik pošlje potrdilo/poročilo o tem pregledu šolskemu zdravniku – jih rabijo zaradi zdravstvene statistike. Mi to prakticiramo in res ni problema. Seveda ti rečejo, da se to ne sme (šolski zdravniki imajo premalo klientele), ampak drži kot pribito, da se sme. Mi to prakticiramo. Ja, otrok pa res ni kos mesa, da ga vsak pregledoval, komur to na pamet pade! Imam enake pomisleke kot ti. konec konecv, zakaj pa imamo osebne zdravnike, če ne zato, ker smo menili, da si naše zaupanje zaslužijo? Pa srečno.

Pravice otrok in mladostnikov seveda niso manjše, kot pravice nas odraslih! Kljub vsemu pa gre za kompleksno vprašanje, ki zadeva zadravstveno zaščito otrok. Pregledi so v korist otrok , saj jih žal mnogi otroci drugače nebi bili deležni. V kolikor pa se otrok s tem ne strinja je potrebno prepoznati razlog. Če gre samo za odklanjanje določenega zdravnika ali zdravnice se je potrebno tudi o tem pogovoriti z otrokom in prisluhniti njegovim razlogom.Prav tako sem mnenja , da je potrebno spoštovati njihovo željo in pravico v zvezi s spolom zdravnika.

Moj otrok je star 9 let in je že od malega pretirano sramežljiv. Včasih mam občutek, da ga že po malem daje puberteta, ker če vidi na tv kak poljub ali kako dekle, kar pordeči in se pokrije čez glavo. Doma iz telesa ne delamo neke groze z možem se ne skrivava pa tudi ravno namensko ne razkazujeva. Vendar do naju nima takega odnosa, sva neki samoumevnega in se pred nama tudi on ne zaklepa nekam in ne skriva. Samo do vrstnikov je tak. Zato je za njega šolski pregled neprijeten. Še vedno smatram, da bi tudi otroke morali pri teh pregledih jemati enako kot odrasle, tudi odrasli se ne slečemo v čakalnici in tam v spodnjicah čakamo vsi skupaj na pregled, pa bi to mogoče laže prenesli, kot otroci, ki so napol v fazi pubertet in že tako pretirano občutljivi zaradi lastnega telesa. Zakaj je potem tako ravnanje dovoljeno na otrokih? Ker nimajo pravice se oglasit? Zame osebno je tudi to vrsta nasilja, ker se jih sili v situacijo, ki jim ni prijetna.

SpoštovanI,
mojega otroka je pri sistematskem pregledu motilo predvsem to, da se je moral sleči do spodnjih hlač v sobi pred ordinacijo- pri sestri, potem pa je tako čakal 45 minut na pregled. Nekaj podobnega se je pri isti zdravnici zgodilo tudi hčeri (bila je sicer z očetom). Morala sta se sleči, potem pa sta čakala 20-30 munit pred vrati zdravnice. Ob tem pa v prostoru ni bilo tako vroče, da bi bili vsi ostali v kratkih rokavih. Nekaj drugih pacientov je takrat seveda prišlo noter in šlo ven.

Pri izbranem zdarvniku se nam to v 7 letih pri dveh otrocih ni zgodilo nikoli.

Prosim, za nasvet, kako naj se pogovorim z otrokom in mu povem, da pač malo zmrzovanja in neprostovoljnega razkazovanja njegovega teleščka medicinski sestri, zdravnici in ostalim naključnim pacientom pač sodi v normalni sistematski pregled.

Vsem skupaj želim lep dan!

ANA

Z neprimerno, nesprejemljivo prakso na tem in še na mnogih drugih področjih se kaže naš resnični odnos do otrok. Prav je, da starši o tem govorite glasneje in se zavzemate za spoštovanje otrok, ter jih krepite v zahtevah po spoštovanju njihovih osebnostnih pravic.Pri tem ni pogovora v stilu “potrpi” ali “razumi” ali “ne bodi tako občutljiv” ali “saj ni bilo tako hudo” itd.

Meni se pa ne zdi, da bi morala otroku dopovedati, da malo zmrzovanja in par pacientov v prostoru, kjer je on slečen, pač paše zraven. Saj se nam tudi to ne dogaja. Kar predstavljaj si, da bi se ti morala sleči pred sestro in bi medtem v sobo prišlo nekaj pacientov….
Moje mnenje je, da bi se morali starši upreti takemu početju medicinskega osebja – naj se zavedajo, da imajo tudi otroci pravico do diskretnosti.

Je pa res zanimiva tema in bolj ko razmišljam, bolj se sprašujem, zakaj neki se morajo otroci sleči že pred sestro????

Spomnim se zadnjega sistematskega pregleda v gimnaziji. Fantom so preiskali moda, nam pa dojke. To je bilo tako mučno, da sem jokala še nekaj dni zatem. Brez da bi nas opozorili, je zdravnik vsem puncam segel za majčko (ob prisotnosti sestre, tako da je zgledalo vse skupaj res kot pregled) in dodobra pregnetel prsi. Nimam nič proti temu, da mi zdravnik pregleda prsi (konec koncev jih enkrat na leto tudi moj ginekolog), toda vse skupaj je bilo nenapovedano, grobo in neosebno – da bi vsaj razložil, kaj dela… Tudi fantje so poročali v mučnosti situacije… A vseeno – sama do takrat nisem še imela spolnih odnosov, pravzaprav sva se s fantom šele “igrala”, kar pomeni, da je bil edini, ki se je do takrat dotaknil mojih prsi. Potem pa ta invazija v našo občutljivo prebujajočo se spolnost… Ukrepale seveda nismo, kaj pa bi naj naredile… Zagotovo pa ni bilo korektno izpeljano… Kaj vi menite?
T.

Draga Tinkara, prosim, te ukrepaj, če le zmoreš. Ali je možno da ta pošast še vedno “pregleduje” otroke? Ki potem zlorabljeni molčijo od sramu, čeprav se nimajo oni česa sramovati, storilec pa še kako!
Po mojem v tvoji kartoteki pregled, ki ga omenjaš, ni vpisan, niti pri drugih otrocih ne, iz drugih razredov, šol, generacij…je to sploh možno? Seveda je, neverjetne stvari se dogajajo zato, ker se vsem zdijo neverjetne in jih hočejo čimprej pozabit.
Spoštovana gospa Bašič, svetujte nam, kako naj vzgajamo otroke, da bodo znali reči ne in obdržali prepričanje, da je telo nekaj lepega, da ne bi zašli v drugo skrajnost; podobno kot npr. kdaj se otrok sme pogovarjati s tujcem? Ali lahko svetujete kakšno literaturo? Zelo bi vam bili hvaležni. Kdo se zdaj na policiji ukvarja s tem, kar ste delali vi?
Lep pozdrav
Klara

Z otrokom se pogovarjajmo in mu povemo, gda ne gre za to, da ne zaupa nikomur, temveč , da tudi vsi odrasli otrokom ne želijo vedno dobro! Da jim lahko naredijo stvari, ki jih bodo prizadele.! Tudi če mu hočejo pokazati kaj posebnega ali ga presenetiti ali razveseliti s čim itd.! V biližini imajo vedno veliko drugih odraslih, na katere se lahko obrnejo tudi , če jih zanima pot, če potrebujejo pomoč / npr. izgubil sem ključe avtomobila, ali mi lahko pomagaš, da jih poiščem itd./. Vedeti morajo tudi, da jim ni potrebno, da vedno spoštujejo odrasle! Če njihovi občutki niso dobri, lahko vpijejo, lahko brcajo, itd., ne glede na to, da bi ga npr. v okoljih kjer se “poznamo” lahko ocenjevali kot “nevzgojenega”.Pri tem se seveda moramo zavedati, da jim moramo omogočiti, da lahko te občutke prepoznajo oziroma jih lahko izražajo tudi do najbližnjih ali celo do nas staršev!
Govorite jim o pravici do njihovega telesa. To zveni morebiti za nas malo čudno / glede na mnoga razmišljanja okoli golote/, toda otroku moramo že zgodaj govoriti o njihovih pravicah.Krpimo v tem, da je njihovo telo samo njihovo in da imajo pravico, da nikomur ne dovolijo , da se ga dotika – če to ne želijo. Tu moramo všteti tudi sebe. Otroci imajo pravico tudi nam reč, da ne dovoljijo oz. da jim ni prav če se ji npr. dotika tudi dedek , babica, teta, stric / že zelo majhni otroci npr. lahko rečejo hočem da mi ritko obriše mamica , pri tem ko je to možno to vedno spoštujemo,če to ni možno jim pojasnimo razloge za to /. Vsekakor moramo najprej sami spoštovati njihovo telo in zelo zgodaj to lahko storimo na preproste načine: npr. ali te lahko umijem po ritiki? Otrok si bo začel pridobivati občutke, da lahko odloča o tem, da lahko odoloča o svojem telesu! In to je krepitev otroka , da se bo morda lažje uprl posegom drugih v svoje telo! Vedno pa moramo vedeti, da je to otrok, in da je v primerjavi z odraslim žal lahko nemočen!
Spoštovanje do telesa otroku privzgajamo starši! Kot primer, o čemur je bilo veliko govora v forumu; golota! Ali bomo pred njim hodili goli ali ne. Ali smo otroka vprašali o njegovih občutjih? Ali smo razmišljali o tem, da npr. pride iz kopalnice gola naša mama? In to sedaj, ko smo odrasli! Vživimo se v nas same in v otroka!
Razgaljenost pred drugimi ni samo stvar “sodobnosti”, razgaljenost pred drugimi
je ne samo stavr naših razmišljanj in mnenj, temveč tudi stvar drugega! Tudi otroka!
Spoštovanje enega do drugega in s tem začetek postavljanja meja , povezanihz občutki sprejemanja ali ne, začenja torej že zelo zgodaj. Toda tudi naša vzgoja, ki smo je bili deležni, teh meril ni imela! Poslušati smo morali odrasle in sprejemati nihove odločitve in merila , kot svoja merila , ter jih brezpogojno spoštovati. Dovolimo otrokom, da se sami odločajo, to je njihova pravica! Vsega ne morem navesti, toda verjamem, da me razumete, kaj hočem povedati.
Literature je pri nas zelo malo, obstoječo pa bom navedla v nekaj dneh. Naše Združenje organizira tudi delavnice za otroke na šolah na to temo!
Na policiji se s tem ukvarja več kriminalistk in kriminalistov. Žal je bila v zadnjih letih fluktuacija kadrov velika , mnogi moji dolgoletni kolegi -ce na tem področju pa so se predčasno upokojili. K temu je doprinesla tudi “klima” v policiji, kjer to področje dela ni imelo posebne prioritete, kot bi jo bilo pravzaprav deležno / osebno ocenjujem, da bi morale biti prioritete v policiji nasilje v družini, mladoletniško prestopništvo in žrtve otroci in mladoletniki, saj ta področja pogojujejo mnoge probleme kasnejše kriminalitete ali celo organiziranega kriminala/ .
Seveda pa tudi v policiji , na tem področju ni mesta
– za izkazovanje “moči” policije,
– za podcenjevanje kogarkoli , ki s svojimi vedenji ali znanji sodeluje pri razkrivanju zlorab,
– tu ni mesta za “vzvišenost in vsemogočnost” policije,
– tu ni mesta za ” gojitev” mitov v zvezi s spolnimi zlorabami / otrok si je izmislil, fantazira, o zlorabi sporoča “nora babica”, mati se ločuje in otroka je naščuvala, otrok je to videl na filmu, to je ugledna osebnost in ne more biti storilec, itd. O mitih pri raziskavi kaznivih dejanj spolnih napadov sem imela svoj prispevek na dnevih Varstvoslovja, ki jih organizira Visoka policijsko varnostna šola in so potekali od 05. do 07. 06. 2002 na Bledu/ itd.

Pri tem delu moramo biti partnerji.Vsak da lahko pomembno inforamcijo . Timsko delo mora biti “zakon” , sama raziskava kaznivega dejanja je seveda stvar policije, zaščita otroka pa je tudi na osnovi informacij vseh stvar Centra za socialno delo.

Na Ministrstvu za notranje zadeve, to je bilo moje zadnje delovno mesto, se sedaj s tem ukvarja gospa Tatjana Mušič. S tem sporočilom po mojem mnenju nisem kršila policijskih pravil. To je pravica ljudi, da vedo. Drugače pa ima vsaka policijska uprava svojega kriminalista ali kriminalistko za to področje dela , večje policijske uprave pa skupine za mladoletniško prestopništvo v okviru katerih se obravnavajo tudi žrtve otroci in mladoletniki.

Lahko se vživim v vaša obcutja in vas razumem, ter se strinjam z vami. Z vso
pravico ste jezni! Stvari pa se bodo hitreje spreminjale le, ce bomo
ukrepali! Nujno je pisati pritožbe. Lahko so tudi anonimne. Gostitev pritožb
tudi na “slabo” ali “neobcutljivo” prakso nekaterih zdravnikov, bi šcasoma
doprinašalo k spoštovanju clovekovega telesa in obcutij pacientov. Vsi vemo
in cutimo, kakšen je ustrezen pregled- tudi brez omejevanja nujnosti
dolocenih oziroma potrebnih nacinov zdravnikovega poseganja. Ce se zdravnik
ni sposoben vživeti in med drugim tudi oceniti ter spoštovati obcutke
pacienta, med drugim tudi glede na leta starosti in glede na spol, je lahko
tudi uspešnost njegovega dela zelo vprašljiva. Pravi pristop zagotovo ne bo
ovira njegovemu delu in poslanstvu!

No, mislim da je malo prehudo to temo uvrstiti v rubriko “spolno nasilje”. tako bom rekel; nekatere stvari v življenju je pač potrebno sprejeti takšne, kot so. Tudi odrasel človek npr, preden nastopi službo, mora na pregled k zdravniku, ki ga ni sam izbral. Prav tako kandidat za vozniški izpit, vojaški obveznik..In tudi pregledi v otroški dobi in dobi adolescence imajo svoj namen.Bistvo tega je, da se nadzoruje otrokova rast, razvoj, tako psihični kot fizični; z vidika zbiranja podatkov je koristno, da te preglede opravljajo za to določeni zdravniki. Poglejte primer; na osnnovi zdravstvenih pregledov študentov se je ugotovilo, da imajo študentje slabo prehrano in zato s eje potem mati država odločila, da jim jo subvencionira. zase lahko rečem, da sem opravil najrazličnejše preglede, od vrtca dalje, brez kakršnih koli travm. V osnovni in srednji šoli smo se veselili dni, ko je bil kakšen pregled ali kaj podobnega, ker je to običjano pomenilo, da odpade pouk. Na faksu se nam je zdelo malo neumno, da moramo “spet na neki pregled”, ampak smo tudi to preživeli.Zdravnica je bila običajno kakšna ženska srednjih let, ki je svoje delo opravljala rutinsko, zverzirano, na videz nezainteresirano. Tisti, pri katerih so bile ugotovljene kakšne težave ali motnje, so bili običajno napoteni na nadaljne preiskave, na kakšne vaje, ali pa počitnice na morju..Skratka, stvar ni tako huda. Obvezni sistematski pregledi tudi niso kakšna sloevnska posebnost in ostanek bivšega režima; prakticirajo jih, kolikor vem, tudi vse razvite evropske države in to ravno tako kot pri nas, pri za to določenih zdravnikih, pooblaščenih s strani šole. Jaz sem trdno prepričan, da zdravniki to delo opravljajo dobronamerno in v korist otrok, ter mladine.

Seevda pa ej to le moje skromno mnenje.

Spider, strinjam se, da so sistematski pregledi obvezni, a tu je govora o (upam, da redkih) zdravnikih, ki zlorabljajo svoj položaj. Če je pregled opravljen korektno in če se pregleduje samo potrebne stvari, je vse v redu.

Za začetek – sem mnenja, da če tovrstno množično torturo na sistematskem pregledu otrok težko prenaša iz kakršnih koli razlogov – naj ima pravico preglede opraviti drugače – sam s starši, pri svojem zdravniku.

Kar pa se tiče siceršnje šolske sistematike pa – koliko otrok morda nikoli ne bi videlo zdravnika, če ne bi šli na take preglede. Koliko krivih hrbtenic, slabokrvnosti, slabega vida, latentnih uroinfektov , da ne govorim še o čem hujšem bi ostalo neodkritih ker se pač ne manifestirajo z vročino in kašljem.

Našibajo jih slečene vnaprej v sobo zato, da se zadevo hitreje “podela” – (izjava neke sestre ). Si predstavljate šele to čakanje da bi se vsak – recimo drugošolec sam slekel v kabini pri zdravnici in se po pregledu tudi sam hitro oblekel, medtem ko bi ostali oblečeni čakali pred vrati. Najkasneje pri tretjem ali četrtem bi ugotovili, da ne pridejo nikamor. Konec koncev pa – kaj pa šolske slačilnice – tam se zafrkavanja in zbadanja dogajajo dnevno, pa tudi za kako pretirano sramežljivost ni prostora. Seveda je otrokom treba priznati enake pravice kot odraslim, vendar tudi odrasli pridemo v prilike ko “moramo razumeti” – potem pa lahko razumemo ali pa ne. Nekdo zgoraj je omenil preglede pred naborom, pa pred sprejemom v službo, pa še kaj bi se našlo…

Tako – kako se že konča – aja – moje mnenje!

lp tinca

1. Prav dobro se spominm teh sistematskih pregledov – ziva mora!!!

Ze iz osnovnosolkega casa, sem se jih zmeraj zelo bala. To pa zaradi tega, ker se mores sleci do spodnjih hlack medicinsko sestro, pred sosolkami in ce imas res nesreco, se pred kaksnim drugim pacientom, ki se je prisel narocit al kaj podobnega. To se mi je zdelo zmeraj najhujse.

Poleg tega, te zmerijo in stehtajo kr v cakalnici. Priznam, imam nekaj odvecnih kilogramov in zaradi tega sem se zmeraj sramovala (pac moja stvar!). Ko pa mi je enkrat medicinska sestra na ves glas rekla, da ce ne bom nehala jest manj cokolade, da bom kmalu imela cez 100kg, si lahko predstavljate kako sm se pocutila.. v ozadju pa sosolke, kako so se na ves glas krohotale. Skratka.. meni se to, sedaj ko pomislim malo nazaj, dejansko res zdi nekaksno spolno nasilje (ceprav v lazji obliki), ker mores kazat svoje telo ne le medicinski sestri, temvec tudi sosolcem!

Sedaj sem na faxu v prvem letniku in tudi letos je obvezni sist. preglem. Se ga ze prav bojim!

2. Enkrat se mi je zgodilo, da sem morala opraviti EKG. Le-tega je opravila medicinska sestra v ambulanti – no big deal. Problem pa se je pojavil, ko je odgrnil zaveso (pac med mizo za preglede in med cakalnico je bila le zavesa) moski srednjih let. Takrat sem imela priblizno 16 let in sem bila ze razvita. Nikoli ne bom pozabila njegovega pogleda in tiste 3 sekunde, ki je buljil tocno vame! Totalno ogabno.

Dober dan!
Pred kratkim sem v eni reviji prebral vprašanje enega enajstletnega fanta, ki se je bal sistematskega pregleda v osnovni šoli. Prijatelj mu je povedal, da mu je zdravnica pregledala moda, potegnila kožico in celo potisnila prst v rit!! Pri zadnjem dejanju mu je baje spolni ud nabreknil!!

Tudi jaz se spominjam, kako mi je zdravnica pred petnajstimi leti potegnila kožico. Pregled bi bil prav tako učinkovit, če bi to sam naredil. Zakaj nima otrok možnosti, da ga pregleda zdravnik istega spola? Ko je otrok enkrat pred zdravnikom je za kaj takega prepozno, saj igra glavno besedo OBČUTEK SRAMU.

Še ena moja izkušnja, ki pa je tudi boleča povrhu. V drugem letniku srednje šole, naborni pregled. Prišel sem v ordinacijo, se slekel do spodnjih hlač, potem pa je zdravnica opravila dva telefonska pogovora in med tem ni gledala ravno v slušalke. Potem me je celega pretipala in se sklonila ob mojem telesu. Otipavala mi je meča in me vprašala: kaj je to? Res nisem vedel za kaj gre. Potem se je dvignila in rekla: aja, to so mišice!! Na koncu je na hitro pokukala v spodnje hlače s sprednje strani!! Potem je naslonjena na vhodna vrata kadila in nas opazovala v čakalnici.

Na obveznem nabornem zdravniškem pregledu za JLA smo se v mestni vojašnici morali sleči do golega. Bilo nas je zbranih kakšnih dvesto
nabornikov, bodočih vojaških obveznikov. Nabor je potekal hitro in rutinsko. Pregled se je vršil v dvorani kadetnice. Že na začetku smo
se morali pred zbrano vojaško zdravniško in civilno komisijo, v kateri so
bile prisotne tako medicinske sestre kot civilne zdravnice sleči čisto do
golega.Pregled je trajal slabo uro in od začetka do konca pregleda smo bili goli. Prvi slečeni naborniki smo stopili do medicinskih sester za
tehtanje, merjenje višine, krvnega pritiska. Nato je sledil najbolj pomemeben del pregleda, tako imenovan preiskus sposobnosti za vojaško službo.Zdravnica je ob pomoči sestre vsakemu posamezniku najprej otipala moda, nato je dva ali trikrat potegnila kožico in nato je sledilo najpomembnejše – z gumijasto rokavico je porinila prst v rit, tako, da je
ob povsem normalni posledični reakciji pregledovancu nabrekel spolni ud.
to je bil vrhunec in s tem zaključek uspešnega pregleda.

Spominjam se ene izmed svojih prvih spolnih izkušenj, ki se na našajo na temo pogovora. Bilo je v osnovni šoli,sredi poletja, tik pred počitnicami. Mislim, da sem zaključeval sedmi razred osnovne šole. Znašel sem se v bolnišnici, zaradi operacije. Skupaj s svojimi vrstniki sem po sprejemu v bolnišnici čakal na operacijo. Opravil sem vse potrebne preiskave in naposled je napočil večer pred dnevom operacije. Nič hudega sluteč sem po večerji gledal s sovrstniki na oddelku televizijo, ko je vstopila v sobo medicinska sestra in me poklicala s seboj v kopalnico. Ko sva vstopila v kopalnico mi je povedala, da bom jutri operiran in da se moram pred kirurškim posegom okopati. Pričela je polniti vodo v kad za kopanje. Občutil sem nelagodje in tesnobo. Občutek pa me ni prevaral. V naslednjem hipu me je pogledala in mi ukazala naj se slečem, do golega, pred njo. Nisem mogel verjeti svojim ušesom, a sem jo ubogal in se slekel. Slekel sem si bolnišnično pižamo in v naslednjem hipu sem stal pred njo čisto nag. Ukazala mi je, naj vstopim v kad. Voda je še vedno tekla, ko me je pričela umivat. Namilila me je po vsem telesu, tudi po spolovilu. Ko mi je pričela militi moda,mi je ud nabreknil. Srce mi je razbijalo v prsih, povečal se mi je srčni utrip, nisem se več zadrževal
in prepustil sem se rokam sestre. Med umivanjem mi je seveda tudi nekajkrat potegnila kožico in me hkrati prijela za moda, tako, da mi je ud otrdel kot kamen. Bil sem prestrašen, zmeden, hkrati me je bilo neizmerno sram, saj sem bil prvič čisto nag pred odraslo žensko. Tako so se mešali občutki sramu, nelagodja, kakor tudi lagodja in prvi občutki spolne sle v dotiku z žensko.Nato me je začela tuširati in sem ob tem občutil dotik njenega telesa, njenih prsi. Podzavestno sem občutil prvi trenutek ženske naslade, čeprav je takrat še nisem prav poznal. Ko me je oprhala sem stopil iz kadi. Obrisala me je in mi dala svežo pižamo, ter mi ukazala, naj se oblečem. Izpustila je vodo iz kopalne kadi in me pospremila v sobo, kjer so že vsi spali. Ko sem se vlegel v posteljo, me je pokrila z odejo, me pobožala po laseh in mi zaželela lahko noč.