Ne vem,kam lahko izlijem te misli,ker mi je preveč hudo,da bi jih držala zase. Sem še mlada,končala sem gimnazijo in sedaj se vpisujem na univerzo. Nisem bila sprejeta v prvem roku, ne vem, če bom tja, kamor sem se namenila, sprejeta tudi v drugem. Zdi se mi,da imajo vsi višje število pik od mene. Sama jih imam 64. Če pogledam to številko, se mi zdi izredno malo, neglede na to,koliko truda sem vložila v učenje in boljše ocene. Moje znanke so vse prišle na tisti fax na katerega so želele priti, zato se počutim kot izobčenka. Od kar se je zaključila matura, se razen z eno prijateljico, ne vidim več z nobeno. Počutim se precej čudno, kot da bluzim,ker nisem vpisana še nikamor. Tudi študentskega dela mi ne uspe dobiti in sem v kar precejšni dilemi, kako plačati izredni študij čez eno leto. Tudi vozniški izpit bi rada naredila,a tisočaka zanj nimam.
Mojim staršem je najverjetneje hudo pa tudi verjetno jih je sram takšne hčerke.
Ko sem zaključila 4. letnik sem mislila,da sem naredila velik korak navzgor,da zdaj ko bom študentka,bom bolj svobodna pri odločanju,imela bom več možnosti,našla bi si študentsko delo itn. Pa ni nič od tega. Le skrbi in obremenjevanje. Zdaj ko sem doma,imam žal tudi več časa,da se ubadam sama s seboj. Pesti me tudi presežek kg. No,ni previsok(5 izgubljenih kg bi bilo že optimistično), a mene vseeno zelo stiska v prsnem košu, ko se pogledam v ogledalo.
Ne vem,najbolje se počutim,če sem sama,a hkrati hrepenim po družbi, po tem,da bi imela mogoče fanta. Ampak ne upam,ker se sama sebi zaradi vseh teh stvari tako gnusim in nerada grem ven iz hiše. Če že,moram zbrati res toliko energije in optimizma,da grem s prijateljico na kavo.
Prosim za nasvet. Na tem forumu naj bi bili starejši z več izkušnjami in vesela bi bila njihovih nasvetov.

lp

Zdravo.
Lej fejst punca si. Vse se ti bo uredilo kot boš želela. Očitno ti pač tisti faks namenjen. Boš pa našla kaj drugega. Z delom je zdaj težko, je pa fino če si čim bolj kreativna pri temu. Pristopiš in vprašaš če je kje kaj za delati. Izpit za avto bo že še, moraš pa se zavedati da je imeti svoj avto zelo draga zadeva. Prijateljice boš dobila nove, druge, življenje gre pač svojo pot. Ker pa imaš čas, ti predlagam motivacijsko simpatično knjigo z naslovom Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod. In boš videla kako se odločiti. Fajn branje pa so tudi Glasserjeve knjige o človeku kot takem. Izkoristi čas da se spoznaš, tudi če ti ne bo uspelo priti na fax ki si ga želiš pa pojdi nekam kjer dobiš široko znanje in lahko potem prestopiš s tem, da ti priznajo kar največ izpitov. Bodi sistematična, pa bo šlo. In starši so ponosni nate, niso razočarani nad teboj. Vsakdo se zaveda določenih kriznih situacij v katerih se znajdemo, razmišljamo. Lej jaz sem po srednji šoli delala leto dni .. sem se redno zaposlila v primarnem poklicu in v tem letu razmislila kam se vpišem, kaj študiram. In sem pustila potem službo tr šla redno študirati. Poišči si tudi kaj o kariernem načrtu, da boš dobila ovkirne vpoglede, pobrskaj za delavnicami – brezplačnimi, pojdi kam delati kot prostovoljka (pri nas v službi jih je kar nekaj). Tako boš lahko preko dela prostovoljca, ki ga povsod radi vzamejo spoznavala širino sveta… Tolkle z adanes, upam da ti bo kar koristilo. Tiskte kile pa res niso tk pomembne. Vem pa da te moti. Saj veš recept, manj jesti, več se gibati pa bi bila super. Vse pa je v motivaciji. Aha , pa preberi si še Superženska je v tebi. Da vidiš iz česa se je moč potegniti. Bom vesela če ti bo vse tole kaj koristilo. Drži se in objemček od ene neznanke.