Obupana mama
Imam težavo in nevem kako naj se je lotim.
Z možem sva skupaj 6 let od tega sva štiri poročena. On je edinec, jaz imam še dve sestri. Stanovanje sva si uredila pri meni, čeprav bi si ga lahko tudi pri njih vendar nama je zaradi omogočene zasebnosti bolj odgovarjalo pri nas.
Z njegovimi starši se vidimo 1x, 2x tedensko od tega enkrat za cel dan. Imeli smo lepe odnose, vse dokler nisem rodila prvega sina. Tašča je postala dobesedno obsedena z njim. Tudi tast ga ima zelo rad vendar v nekih normalnih mejah. Za njo pa se svet vrti samo okrog najinega sina ki bo maja dopolnil 2 leti. Kupuje mu draga darila tudi v vrednosti 500e, po 5 različic ene igrače itd.
Najbolj pa me moti ta njen odnos ko pridemo k njima na obisk, otroka takoj prevzame, tudi če se želi igrati z nama mora biti vedno zraven nje, vodi si ga na stranišče v spalnico samo da ni z nama.. Če ga želim potolažiti se na vse pretege trudi da bo ona prva pri njemu. Če se želi kak drug sorodnik z njim igrat, je že ožaljena. Če si mali izmisli da se mora sredi kosila vstati od mize, brez oklevanja tudi gre. …uhh in še je stvari s katerimi ga totalno znori da otrok več neve kaj je normalno in kaj ne. Upala sem da bo po rojstvu drugega otroka boljše in da jo bo ta obsedenost minila, pa je vse dalje slabše. Drugega sina ki je star 4 mesece sploh ne opazi.
Možu sem že to vse povedala, da takšno pretiravanje ni najboljše za najinega otroka, sin se že zdaj včasih prav obrača proti nama v njeni prisotnosti. Ampak on 100% potegne z svojo mamo, govori da je uboga ker smo 2x na teden vidi otroka itd. Jaz pa lahko vse to samo tiho gledam. Zato se tudi obračam na vas če je katera imela podoben primer in je rešila na nek spodoben način. Razumem da ga ima rada ampak vse to že presega meje zdravega….
Mery94, verjamem, da ti ni lahko. Dva majhna otroka sta že sama po sebi dovolj velik zalogaj. Ampak ta naporna obdobja pridejo in gredo. Dober partnerski odnos pa se ne popravi sam od sebe. Po zapisanem mislim, da je to tvoj glavni problem. V vsem skupaj si sama, saj mož praktično sploh ne prepozna problematičnega dogajanja. Verjemi, če do zdaj ni opazil, da situacija ne gre v pravo smer, tudi v naprej ne bo. Sam od sebe že ne. Očitno tudi tvoje bolečine ne prepozna. Sama sem precej dobro izkusila, kaj pomeni biti sama v zakonu in sama v vzgoji otrok. Z leti se prepojiš z žalostjo, ki se lahko sčasoma spreobrne v hudo jezo.
Ampak ti nimaš časa, da bi čakala na to. Tašča preko tvojega sina zadovoljuje neke svoje potrebe in tvoj mož to dopušča. Normalno, da to ni prav!!!! In izgovor, da je za to krivo dejstvo, da ga premalo vidi, je le izgovor. Tvoj mož ima očitno svoje probleme, zaradi katerih mu je biti dober sin svoji materi bolj pomembno kot biti dober mož tebi. Prišla si na točko, ko boš morala pošteno razmisliti, kaj sploh toleriraš in kaj ne. In to začela zelo jasno sporočati tudi možu. To ne pomeni, da moraš odstraniti taščo iz vašega življenja. Naj imata sinova babico, a zmerno babico, ki se zanima za oba vnuka. Vsaka babica včasih pretirava ali v svoji vnemi kupi kakšno neprimerno darilo. Ti določi, kaj se ti še zdi znosno in to potem enostavno prezri. Kar se ti pa zdi dolgoročno kvarno za otroka, pa skušaj zaustaviti. Ne boj se prepirov z možem. Niso lepi, a včasih je to edini način, da te sploh sliši. Če pa te nikakor ne bo hotel slišati… V tem primeru boš morala stvari zaostriti. Enostavno zaštrajkaj možu. Vztrajaj pri tem, da ne greste tja na obisk, dokler vidva ne dorečeta stvari. Dokler ne dojame, da stvari ne gredo v pravo smer. Ko bo to dojel, bo tudi znal govoriti s svojo mamo. Dokler pa tega ni, boš ti na eni strani, mož in njegova mama pa na drugi. In ja, v takem primeru, se lahko tudi tvoj sin odvrne od tebe.
Nisi v lepem položaju in rešitev ne bo prišla čez noč, a ni vse tako črno. Vzemi vse skupaj kot priložnost, da končno sama v sebi zrasteš in se postaviš zase. Ženske se velikokrat ne znamo boriti zase. Se pa veliko prej odzovemo, ko gre za naše otroke. Izkoristi to priložnost. Poišči literaturo, ki te bo vodila k temu. Srečno in pogumno naprej.
Pozdravljena.
Ko se v sistem rodi otrok, tu mislim tudi razširjeno družino, dobesedno v sistemu prebudi vse nevarne oblike navezanosti. Pogosto se zgodi, da se stvari v razširjeno družini zakomplicirajo, ko se rodijo vnuki, tudi če so bili prej odnosi dobri. Nekaj takega se je zgodilo tudi z vašo taščo: očitno so se ji prebudili njeni zelo nevarni mehanizmi navezanosti in je dobesedno ‘okupirala’ vašega otroka s svojimi čustvenimi vsebinami. Pomeni, da je to, kar ona čuti pomembneje od tega, kakšne so čustvene potrebe otroka. Ta njena navezanost in vedenja do otroka zadovoljujejo NJENE čustvene potrebe, ki jih ob njem zadovoljuje. Ob tem je izgubila občutek, kaj res otrok potrebuje in pozabila je tudi na vas.
Poglejte, tudi mi imamo v družini majhne otroke. Tudi jaz sem raznežena, ko jih vidim in bi jih crkljala in objemala in se z njimi igrala. Ampak ob tem ohranjam občutek, ali oni to sploh želijo in predvsem občutek, kje je tukaj njihova mamica in očka. Kajti otroci so primarno navezani na svoje starše. Seveda to ne pomeni, da ne bom imela z njimi priložnosti zgraditi odnosa, ampak razvojni stopnji primerno. In to razumem in me prav nič ne ogroža. To ne pomeni, da se ne bomo imeli radi. Ampak majhni otroci so najprej v navezi s svojimi starši in jaz moram upoštevati tudi potrebe staršev. Ne morem ravnati preko in mimo njih. S tem bi pokazal, da jih ne upoštevam in tudi ne čutim.
Tako, kot se obnaša vaša tašča ni normalno in na vas je, da zaščitite otroka. To pomeni, da sledite njegovim potrebam, ko ste skupaj in ne njenim. in z njo se mora pogovoriti vaš mož.
Situacija zagotovo ni lahko, ker utegnete povzročiti spor ali zamero. Tukaj pa je na mladih starših, da zmorejo postaviti razmejitve, ne glede na to, kaj bi to utegnilo povzročiti. Starejši moramo biti tukaj razumni in upoštevati razmejitve mlade družine.
Upam, da vam bo uspelo razčistiti s svojim možem. Tukaj se začne. Če se vidite dvakrat na teden, to sploh ni malo. Če mož ne razume, boste morda to morala skomunicirati sama. Za mlajšega otroka bi v prihodnosti tudi boleče, če bo videl, da je prvorojenec favoriziran. Otroci vse čutijo.
Želim vam veliko samozvedanja, samozaupanja in sledite svojim občutkom.
Vse dobro.
Pokazite mozu nasa mnenja. Npr. moje. Kar pocne tasca, je bolano. Ne razumem tudi, zakaj hodite 1-2x na teden k njim?!? Tudi to ni uredu. Vi stirje ste druzinica, osnovna celica. Rabite cas ZASE. Dovolj je, ce tasco obiscete 1x na mesec v nedeljo popoldne. Naj ji vas moz to sam pove in to odlocno, brez kompromisov. Ce pa tasca zeli, pa naj denar raje nakazuje na nek racun, da bo imel vnuk svoj denar, ko bo polnoleten. Jaz taksnega obnasanja tasce ne bi prenasala niti en dan…..Kaksni blazno nezdravi odnosi… Ps:kaj pa, ce tasci kupite psa? Naj se z nijm takole ukvarja, ji bo pobegnil…..
Najprej se zahvali za obilje, ki ga prejema. Tašči dobesedno reči hvala. Nato poskusi taščo usmerit v to, da kupi nekaj koristnega. Sama povej, kaj otrok rabi. Mi smo hčerki kupili saksofon za 600 eur, sedaj je v orkestru. 5 različic 1 igrače nima smisla. Mogoče raje žogo za nogomet, inštrument. Vprašaj otroka, kaj ga zanima. Z drugim otrokom se pa ti več ikvarjaj in mu kaj kupi. Na vse skupaj glej, da ti nekdo finančno pomaga. Lej izkoristi v pozitivnem smislu.