obupana
Zivio!!
Midva z mozem imava zadnje case veliko krizo.
imava 2 otroka, jst 29 let on 32 let, skupaj ze 12 let. Tezava pa je, da enostavno ne funkcionirava tako kot sva vcasih. On ima dosti zahtevno sluzbo, ki vodi tudi veliko do sluzbene odsotnosti. Se mi zdi, da jst nanj vedno cakam. Se kot studenta sem vedno cakala kdaj bo prisel domov, ko je zacel delati v drugem kraju sem veselo cakala nanj… no potem so prisli nasvet najini soncki od takrat pa tudi najina kriza. v tem casu se je moz zelo spremenil, ceprav vedno rece, da sem se jaz ampak nekdo, ki nedela nc novga kar takrat ni, razen gospodinji in skrbi za otroke se ne more spremeniti. No on se je. Ze dobro leto in pol zelo sporta, to pomeni zopet cakanje nanj ce se posreci, da je doma potem je na 1 mestu sport, zelo je postal vsamovsecen, spremenil se mu je okus oblacenja. V glavnem to ni oseba s katero sem se porocila, in katero poznam. Se mi zdi, da zivim s popolnim tujcem. starsem se sploh ne upam zaupati, ker me je zelo sram. in tudi pri spolnosti sva po mojem mnenju obup,ker enostavno sexava rezlicno, vcasih na 2 meseca 1x, vcasih se na dlje casa nc. To sem mu omenila pa je rekel, da bi se lahko sama potrudila ampak gospod neve, da cel dan skacem sem tja, zvecer ko bi mi lahko pomagal pri otrocih, da se umirijo in gredo spat,da bi midva imela cas zase. Pa naj se potrudim nevem kako ga ne gane. Sploh ne opazi na meni nove priceske, novega perila, nc vec pohval, ce ze greva kam, da sem cedna…kar je vedno znal.Problem je, da sem v veliki dilemi kaj naj naredim za naprej. Ce oddidem nimam kam z otroci, otrok mu pa tudi ne pustim. Enostavno sem obupala nad najino zvezo in sem tudi sama postala zelo hladna, ampak kako dolgo bom zdrzala pa ne vem.
Kaj si mislite, zakaj pride do taksnega preobrata posameznika v zivljenju. Kaj je lahko razlog? zakaj nima vec pozelenja po nama… kaj lahko storiva, da resiva najino zvezo?
najlepsa hvala.
In kako sta funkcionirala “včasih” ? Oprosti opazki, toda to je iztočnica kar si že sama napisala – pa saj ti ženska že od nekdaj samo čakaš, pričakuješ, kdaj in od kod se bo vrnil in tako si ga navadila na udobnost, preskrbljenost, ga sigurno očediš in nafutraš… Zanj je vse to postala rutina, tebi pa veliko breme.
V zvezi se ne počutiš niti opažene, kaj šele ljubljene, skorajda bi prisegel da si ne vzameš pripadajočih trenutkov samo zase, da nimaš hobijev, da ne… – ker ti čakaš nanj… Alooo ! Pa ti ženska si stara 29 let, cvet življenja, trenutkov ko bi morala iz življenja potegniti največ, toda ti vegetiraš. In to bo vse do takrat ko boš sama to dopuščala ! Moram biti malo pronicljiv da te vsaj spravim k razmišljanju, oprosti.
Torej, vama v prvi vrsti manjka osnovne komunikacije, zraven verjetno še tvoj strah da se mu ne zameriš. Proč s tem ! Posadi ga za mizo, terjaj odkrit in temeljit pogovor. Ne napadaj, naj govori po svoje. Verjetno bo sprva presenečen, skušal se bo potegniti v svoj brlog, toda ne, naprej ! Naj s svojimi besedami pove kaj je zanj vajin zakon, kaj čuti do tebe in nenazadnje teh dveh sončkov. Naj se zaveda da v tem nisi srečna, da je to slaba iztočnica za naprej, da ti na to ne pristajaš.
Kaj se spremeni, sprašuješ. V zvezi kjer obstaja spoštovanje, NIČ ! Vse ostalo so iztočnice iz tega. Predvsem pa nekaj osnovnega naredi še prej zase, naj to opazi; ven na zrak, bodosi z otrokoma, ali sama z prijateljicami, kakor koli že – ven iz teh okovov ki te vežejo !
Živjo,
se mi zdi kot da berem svoje besede. Res čudno ampak ravno zdaj sem se namenila napisati nekaj podobnega. Večina tega se dogaja tudi meni, s to razliko, da se jaz redno ukvarjam s športom. Lotila sem se enakega športa kot on, tudi zato da bi se s tem ukvarjala skupaj. No dvakrat me je res vzel s sabo, potem pa ne več, gre raje sam.
Kar se sexa tiče, je pa tako, da on nikdar ne da pobude za to. Vedno sem jaz tista ki “sili” v njega. Seveda me velikokrat zavrne, češ da je utrujen, živčen itd.. In to me zelo prizadene. Saj ne da težim vsak dan, ampak 1x na teden bi bilo pa fino, a ne? Ne vem kaj naj naredim glede tega. Enkrat sem se odločila da bom počakala, da bo on dal pobudo za sex. In kaj se je zgodilo? Nič, minil je cel mesec, pa nič. Kaj naj potem?
To me že zelo mori.
Če se hočem pogovorit, on nima nič za povedat na to temo, njemu je vse vredu. Jaz pa delam iz muhe slona.Kaj jaz mislim mu ni mar,sama si delam probleme itd. Enostavno se počutim kot da je z mano samo zato, da kuham,perem,likam in skrbim za otroke. Da lahko reče da ima družino.
Jaz pa ga imam enostavno rada in si želim biti z njim, ampak je pa včasih zelo težko.
No tako je to. Upam da nama bo kdo dal kakšen uporaben nasvet.
Lep pzdrav vsem!
Trikrat preberi cec-ov odgovor! In ga upoštevaj!
Med vama ni bilo nikoli komunikacije. On je študiral, ti čakala, on v službi uspešen, ti obremenjena z otroci, on športen in lep, ti v trenerki, popacana od kuhanja in otroške hrane. On se giblje med ljudmi, ženskami, je opažen, je v najlepših letih(tudi ti si) in ogromno ima priložnosti, da se potrjuje, da je čeden (iz tega je samovšečen).On živi dva življenja in ti si bolj tista…dolgočasna varianta, ob tebi ni izzivov, nima razloga za ljubosumje, ni mu treba niti prevzeti skrbi za otroke…ker za vse ti poskrbiš, potem si pa utrujena in sitna…in spet si ti kriva, ker se ne potrudiš, spet je on boljši, ker je doma in čaka…samo ti nisi za stvar;) vidiš, začaran krog.
Vse to si mu pa omogočila TI. Nisi sicer kriva, da te tako malo spoštuje, da ne gleda več nate…ampak samo nase. Postal je egoističen. To je v moški naravi, malo, če mu ženska to seveda dopušča.
Tako kot je rekel cec. Ne čakaj ga, vzemi si tudi čas zase. Začni naprimer z predajo otrok, ko je doma, ko ima čas. Prosi ga, če ti pove, kdaj je prost, kdaj nima ne službenih ne športnih obveznosti in za takrat napovej, da greš po opravkih. Tudi če boš šla v gozd, na sprehod, tudi če boš osamljena, jezna…moraš si vzeti svoj prostor in čas.
Za dneve, ko je prost, organiziraj družinski izlet. Zahtevaj, da bo z družino.
Vprašaj ga, kako vaju vidi čez nekaj let, ko bodo otroci šli po svoje….ne obtožuj ga, da je on česa kriv, ker ni ….Zmigaj ga. Naj te opazi, da imaš tudi ti svoje potrebe, želje….Da si tudi ti lepa, da tudi ti želiš športati, se mogoče izobraževati…karkoli. Postani kot on.
Tudi gospodinja je lahko aktivna ženska. Tudi gospodinja je časten “poklic” in naj ga spoštuje. In tudi gospodinja rabi svoj čas, samo zase.
Poskrbi zase! potem bodo tudi otroci bolj srečni, če bo mama…
lp
Pozdravljeni se enkrat!
Mogoce nisem dovolj opisala sebe, tudi jst sem diplomirala, gospodinjim zadnje 10 mesecev in kmalu grem nazaj v sluzbo ko se mi iztece porodniski dopust. Med studijem si je on vedno jemal cas se za pijacke itd, kar si jst nikol nisem, ker kot sem napisala mi je bilo vec vredn, da grem iz Lj domov takoj k njemu, ker se nisva videla cel teden. prav vceraj sem mu omenila, da bi pa tudi jaz rada sla z njim na plavanje in savno pa mi je kratko in jedernato odgovoru kdo bo pa otroke merkav. Aha to pomeni, da bo moje zivljenje taksno, en dan sporne dejavnosti jaz, drug dan on ali pa se isti dan on plavanje saj zvecer bazeni obratujejo. Hm pol pa nc druzina ni skupaj. Pride vikend mi ze en dan prej pove, da gre kolesariti in to traja do 6ur. Ok zdej boste rekli, da me vara, mislim, da ne ker mi veckrat poslje slikco iz mesta kjer kolesari. veckrat gre s prijateljem. Vem, da je postal egois ampak, ce se nocem kregati potem boljse da nc ne zacnem, ker njemu je vse tko kot mora biti.
No se enkrat en lep pozdrav.
Vse je lahko govorit, človeka spremenit pa ni lahko. Dajete nasvete kako naj spremeni moža ?!
Človek je tako vzgojen, take narave. Poznam može, ki pomagasjo v gospodinjstvu, vzgoji… Ampak tega jih niso naučile žene. Taki so. In vse te žene so srečnice (ni nujno). Ne moreš pa ti človeka naenkrat prevzgojit.
Menim da je edina rešitev da se ponovno zaljubi vate. Kako to dosečt??
Morda sama veš.
Veliko sreče
Nič ni boljše, če si diplomirana gospodinja.
Fant je tak od vedno, ti pa si mu vsa leta to dopuščala.
Žal. Pomagati si boš morala sama. Nekako vplivati na njega, da bo začel misliti tudi nate, tvoje počutje, ne samo nase!
Kakšen način boš izbrala ali pa boš tako nadaljevala je pa od tebe odvisno.
Izgleda, da misli, da ti je dal to, kar si hotela! poročni list in otroka.
Iz opisa si taka od zmeraj. Ti si hitela domov, k njem, ti si se trudila, da bi bila skupaj. Pa on? prej ni kolesaril? Prej ni hodil na bazen sam?
Če sta situirana, najemi varuško zvečer in pojdi z njim plavat, ali na kolio…kar ti je že boljše. Ko bosta poskrbela zase, bosta pa morala še za otroka. Tudi njegov je, torej…sedežek na kolo, bazeni so cele dneve odprti…ne samo zvečer! Torej, če ima družino, bo moral prilagoditi svoje aktivnosti. Ti pa boš morala biti malo bolj odločna in vztrajna!
Pozdravljeni!
Kot pravite je mož veliko odsoten in vi nenehno čakate nanj. In to čakanje, je bilo v vajinem odnosu že od začetka vajine veze. Odgovor je zelo preprost. Ker je v čakanju vajin odnos. To čakanje prihaja iz otroškega sveta, ko otrok čaka mamo, očeta, ki je čustveno ali tudi fizično odsoten. To je zelo močno čutenje, ki vaju povezuje. Z njim gradita odnos. Tukaj se srečata. Razlika je le v tem, da vsak v drugi vlogi. Eden čaka na drugega, ki je odsoten. Podobno kot doma. Gospa, kje in koga ste vi toliko čakali, da vas je tako močno zaznamovalo? Ali pa je čakal vaš mož in sedaj nosite njegovo čutenje. Da se bo vajin odnos sprostil bosta morala začeti govoriti o sebi, o tem, kako težko vam je, ko čakate nanj. Včasih je to zelo težko brez pomoči tretje osebe, saj nimate modela od doma, kako ustvariti prijeten partnerski odnos, kjer je spoštovanje in posluh za drugega. Resnično se stvari velikokrat postavijo na glavo, ko se rodi otrok, saj se odnos med partnerjema popolnoma spremeni. Sedaj je tukaj še nekdo, ki potrebuje skrb in ljubezen. Če je v odnosu veliko nepredelanih čutenj in neizgovorjene stiske lahko pride do umika pri moškem in občutka zavrženosti in osamljenosti pri ženski. Tukaj so zelo pogoste depresije, saj za mlado mamico ni nikogar, ki bi resnično prisluhnil kaj doživlja, kako ji je sedaj ob tem otroku, ob neprespanih nočeh in skratka ob vsem, kar novorejano dete prinaša. Pa tudi nikogar ni, ki bi ta par, ki je sedaj v veliki stiski, usmeril in mu pomagal. In tako smo tam, moški odsoten, ženska sama z vsemi čutenji, ki jih mož odreže, ob otroku, ki potrebuje veliko ljubezni in je v polnosti odvisen od mame.
Rešitev je v pogovoru, vendar se je potrebno naučiti pogovarjati prave stvari. Nagovorite čutenja, ki jih doživljate ob možu, tukaj je ključ in vztrajajte v pogovoru. Če se ne bosta začutila, bo vajin sistem ostal suženj osamljenosti, zavrženosti in bolečine. Težko je, pomembna pa je odločitev, da boste naredili danes nekaj drugače. Predvsem pa poskrbite zase.
Sabina Stanovnik
spec. Zakonske in družinske terapije
Jaz pa bi prej rekla, da je Ta prava Monica opazila iz posta nezaželene očitne znake varanja.
Draga nezaželena, res ti česa takega NE želim, ker sama vem, kako boli prevara, ampak tudi jaz sem si zatiskala oči in nisem videla očitnega, ker nisem želela. Pa se je na mojo žalost izkazalo ravno to.
Ta prava Monica pa sigurno ni želela biti z odgovorom nesramna, najbrž ti je samo želela odpreti oči.
Upam, da se obe strašno motiva!!!!!!
Javi, kako si nezaželena.
Pa srečno !!!