Hello,

prva stvar, ki jo moraš narediti je ta, da obiščeš ginekologa in mu zaupaš težave. To je prvi korak do uspeha.
Jaz si nikakor nisem mogla sama pomagati, ker prav tako nisem imela “šolske” krivulje BT, s F-testom se nisem znašla (meni je izgledalo vedno enako)… Tako sem pristala pri ginekologu, ki mi je naredil hormonski test in laparoskopijo, ker je po UZ sumil na PCO. Pa se je pri laparoskopiji izkazalo, da so jajcevodi, jajčniki, maternica…, skratka vse OK, tako, da mehanskih ovir ni. Sedaj sem na Klomifenu in bomo videli.
Nisem več tako mlada, zato sem kar “plunila v roke”. Res pa je, da sem bila velikokrat psihično full na tleh. Trenutno sem v kar dobri psihični kondiciji in upam, da jo bom obdržala. To svetujem tudi tebi – sproščaj se, če se le da! Res pa je, da mora verjetno vsaka “neplodna” ženska čez nekaj hudih psihičnih obdobij, da pride do stanja, ko se sicer še ne sprijazni s težavo, ampak jo začne jemati kot del vsakdana. Eni imajo težave v službi, drugi z otroci, me pa z neplodnostjo. Tako, kot se drugi spopadajo z “ribarijo” po službah in vzgojo problematičnih pamžkov, tako se moramo me spopadati z dejstvom, da nam za enkrat še “ne rata”. Samo upanja, poguma in volje ne smemo izgubiti!!!!

Zato ne odlašaj! Pojdi k ginekologu! Pogovori se! Meni moj ginekolog vedno vlije novo upanje. Ne boš verjela, ampak jaz si pri ginekologu vedno nafilam baterije. Vedno me preseneti s kakšnim novim predlogom in upanjem!

Glavo pokonci in veliko poguma ti želim!

Čau!