Pozdravljeni, prihajam iz Maribora in upam, da bom vsaj tukja našla nekaj razumevanja in morebiti kanček pomoči. Obupala sem nad sabo. Če pogledam samo nekaj let nazaj (mogoče 3) sem bila ambiciozna, polna nekih želja in ciljev, sedaj pa se mi je vse izjalovilo. Ne znam se postaviti zase, ne znam reči ne, ljudje me zato kar naprej izkoriščajo, mojih odločitev nihče ne spoštuje in ne ceni in vedno stvari zrežirajo tako, da je potem obvelja njihova in da se jaz ponovno odrečem svojim ciljem. Ne vem več kako naprej. Cele dneve delam, najprej v družinsem podjetju pri mojem fantu, toda že sedmo leto zastonj, povsod me potrošijo in nikoli ne vem kako dolg bo moj delavnik iz meseca v mesec životarim, ko pa pridem domov (pred letom dni sem se preselila k fantu v njihovo hišo – en del ima on, en del njegova sestra) pa me še tam čaka kup opravil, ki so jih pač naložili meni, ker sem dobrega srca in bom vse uredila (namesto njihove mamice); tako skrb za vrt in približno 30 sadnih dreves in ogromno rož, pa skrb za 3 muce in psa, pa potem še za vsa opravila v hiši (vklučno z vzdrževanjem dela hiše, ki je namenjem fantovi mami, čeprav živi pri prijatelju – njene rože…prah, …), potem pa še najino gospodinjstvo, tako da prostega časa sploh nimam več. Sestra nikoli nič ne pomaga veliko pa opleta z jezikom, ki je včasih tako strupen… Njena mama ji seveda nič ne reče, raje sama stisne zobe in prosti tudi naju s fantom, da naj bova tiho zaradi ljubega miru in tako si ona lahko dovoli še več. Vedno bolj opažam, da me postaja strah ogomno stvari (poleg pajkov in podobne golazni, ki me je je groza, da kar kričim), me je bilo predlani (lani nisem bila na morju) strah plavati v morju (kričala sem že, če sem videla ribico). To se mi ne zdi normalno, toda ne vem kako se naj proti temu bojujem in preprečim. Rada bi bila tista stara jaz s cilji in upanjem v boljšo prihodnost.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav!

Spoštovana Nina, spominjate me na Pepelko. Ker pa jaz nisem dobra vila, vasvprašujem se čemu služijo vaša delavnost, marljivost in pohlevnost ( da uporabim najmilejši izraz)? Da bi vam posebno koristili iz vašega pisanja ni mogoče razumeti, še manj je mogoče razumeti, da tako dolgo zdržite v suženjskem odnosu Tako imenujemo stanje ko mora nekdo zoper svojo voljo delati brez plačila .Preostaja vam dvoje: prvič, da se pozanimate koliko je takšno delo,kot ga vi opravljate vredno in zahtevate zanj plačilo in vse kar iz tega izhaja( zavarovanje,regres za prehrano,dopustin drugo) seveda pa ponudite svoj delež prispevka k skupnim stroškom za prehrano in delež pri energetskih in komunalnih stroških in drugič, če se prvo ne bo uresničiulo, zamenjajte fanta, dekle z vašimi vrlinami bo povsod dobrodošlo.In še nekaj:Pepelka je izbrala pravega, takšnega, ki jo je spoštoval in cenil.

Nina, ljudje imamo možnost odločitve, kaj bomo:
– looserji (trpeča žrtev, ki jo vsi izkoriščajo in ki se ne upa postaviti za sebe, ker se boji da bi nekaj izgubila)
– winnerji (da skušamo svojo usodo v okviru možnosti vzeti v svoje roke in postanemo z leti samozavestni ljudje, ki so našli svojo notranjo srečo in notranji mir).

In veš, v čem je hec? Da o tem kaj smo (winnerji ali looserji) sploh ne odloča naša okolica, ampak mi sami. Vse kar je treba narediti je to, da se pri sebi odločimo najprej kaj bomo (predlagam, da se odločiš da boš od zdaj naprej winner), kako si to predstavljamo, kaj v življenju hočemo in kaj nočemo…, in katere aktivnosti moramo sprožiti, da bomo to dosegli.

In ne pozabi, vsaka pot se začne z mali korakom!

In še nekaj: Kaj pa lahko izgubiš?