Pozdravljeni. Obračam se na vas, ker doživljam stisko. Naj povem, da imam že skoraj 15 let probleme z anksioznostjo in se tudi zdravim z zdravili. Daljše obdobje je bil mir, razen posameznih padcev. Zdaj pa je spet udarilo. Prejšnji teden sem zbolela, glavobol, omotice in prehlad. Potem pa sem nekega jutra vstala, druga jaz. Potrta, popolnoma brez energije, slabost, ko sem prišla na delovno mesto, je bilo, kot da je vse drugače. Naj povem da delam v domu starejših. Zlomila sem se, strah pred življenjem, strah pred vsem. Huda žalost in obup. Vse je izgubilo svoj smisel. Zakaj sploh živim, kakšen pomen ima trud, če na koncu tako umreš. Sem čustveno zelo nestabilna, smilijo se mi starostniki in me je zgleda to izčrpalo. Jemljem paroxat 20mg, zdaj pa mi je psihiatrinja povišala odmerek na 30. Ali bo bolje? A bojo misli šle stran? Strah me je, da bi morala živet s tem in nikoli več ne bo vredu. Višji odmerek jemljem 5 dni. Kdaj lahko pričakujem izboljšanje? Vzela sem si čas in sla na bolniški stalež, da se poberem. Hvala in lep pozdrav.