Danes sem doživela šok. Prijateljica me je klicala na gsm, da bi klepetala, toda po 5 minutah se je moja 2mesečna punči začela oglašat in zato sem ji prijazno rekla, da je dete lačno in da moram nehat, da jo podojim. Nakar se je z njene strani usul plaz, da pretiravam z dojenjem, da je brala v reviji Viva, da že dojenčka lahko uničiš s tem, da ga navajaš da stalno je in da bo postala debela, kakor je starejša hčerka (ki v bistvu ni debela, samo bolj močne konstitucije, za razliko od njenih otrok, ki so čisto koščeni). Najprej kar nisem mogla verjeti, potem sem ji odgovorila, da dojenčka se pač doji takrat ko je lačen! In ona nazaj, da sta se ravno včeraj še z eno drugo prijateljico pogovarjali, da sem tamalo “imela stalno na joški”, ko sta me prišli obiskat in zakaj ji ne dam raje dude, da bo otrok imel probleme z debelostjo, da bo zakompleksana, ko bo večja in da bo vse to moja krivda! Pred nekaj tedni sem imela težave, ker je hčerkica bruhala, ker je pač posesala preveč mleka in zdaj mi je prijateljica tudi to vrgla naprej, da sem hčerko silila z dojenjem in da bi mi že bruhanje moralo pokazati, da jo preveč hranim in naj jo vendar pogledam, da je prevelika in preveč zalita za svojo starost!!
Moja punčica je res večja kot so otroci pri 2 mesecih, ampak je že pri rojstvu imela več kot 4 kg, zdaj jih ima skoraj 6 in meni se zdi normalno, da jo včasih dojim tudi na 2 uri, včasih pa na 5, vse odvisno od tega koliko hrane zahteva. Je pa tako zadovoljna punčka, mirna in vesela kadar je budna – itak pa večino dneva še vedno prespi, tako da pri sebi vem, da ravnam prav. Dojila bom še naprej po svojem občutku oz. kolikor bo dojenčica želela. Ne morem pa verjeti, da me prijateljice obtožujejo, da silim otroka z dojenjem!
Ali ima tudi katera od vas take izkušnje? Kako ste reagirale? Jaz sem zelo prizadeta in mi gre kar na jok.
No, malo sem se morala izkašljati. Priznam, da imam zaradi tega prav pokvarjen dan.

Hvala ker ste mi prisluhnile 🙂
Bina

Bina, verjamem, da si zelo prizadeta. Sama nimam še tako izkušnje, čeprav nekatere sumim, da v podobnem slogu opravljajo za mojim hrbtom. Ampak, poglej, ne verjemem, da sta to pravi prijateljici. In največ, kar lahko narediš, je po mojem skromnem mnenju, da si še naprej prijazna, da ju ne nadiraš nazaj in živiš po svoje, kot verjameš. Pogovoru na to temo pa se izogibaj in prekiniti, če je treba, saj le s tem daš drugim ljudem vedeti, da to ni njihova stvar. Vsak živi po svojem prepričanju.

Vem, kako zgleda, če je otrok kar naprej priklopljen, in tudi, kako zgleda, če kar naprej poliva, ker se je preveč najedel. Naš prvi že ni imel mere in sem imela vedno preveč mleka, ker je kar naprej sesal. Sama veš, da je brez veze kar koli si očitat. Gubice maščobe so pri dojenčku nekaj čisto normalnega. Nekateri pač ne morejo iz svoje kože in hočejo, da ima že dojenček linijo. In so blazno veseli (ali nesrečni), če je (ni) pri njih vse po nekih namišljenih standardih lepote, ki so se vkorenilile v tej civilizaciji.

Morala boš najbrž razmisliti, ne toliko o otrocih, več pa o svojem prihodnjem odnosu s to prijateljico. Si še želiš njenega prijateljstva. Drugih namreč ne moremo spreminjarti, lahko le sebe.

M

Ne se pustit!!
To, kakor ti delaš, je edino prav! Saj se otrok ne doji samo da bi se najedel, tudi pocrklja se, potolaži, začuti bližino matere in se zato počuti varnega! In ne dovoli da bi tako grdo obrekovale tebe, ali še huje tvojo starejšo hčerko! Takšne prijateljice res ne potrebuješ!
Jaz te ne poznam, pa te vseeno razumem in te z vsem srcem podpiram! Tudi sama razmišljam enako kot ti! Kar se tiče debelosti dojenčka, naš je v prvih pol leta pridobil, samo z dojenjem, skoraj 5 kg, pa se mu sedaj, ko je star malo manj kot dve leti, nič ne pozna, kvečjemu je bolj suh, vsaj stara mama misli tako! Tako da so to, kar one govorijo, res čiste bedarije!

Kar lepo naprej vživaj s svojim dojenčkom, crkljaj ga, kolikor mu paše in se ne brez veze sekirati!!

Lep pozdrav,
Sonja

Draga Bina,

že na začetku se tebi pa še kateri, ki bo brala moje besede, opravičujem za takšne in drugačne napake ter (morda) malo zmeden zapis (neprespane noči, pomanjkanje časa …). Ja, lahko bi počakala na primernejši trenutek, a se mi potem ponavadi zgodi tako, da odlagam in odlagam in odlagam… Mislim, da ti s kakšnim pametnim nasvetom ne bom mogla pomagati, lahko pa te potolažim, da se večkrat borim proti podobnim pomislekom okolice kot jih opisuješ ti. In včasih, priznam, kadar sem res čisto na koncu z močmi, začnem dvomiti v “svoj prav”, drugič spet pa… Da ne bom dolgovezila, ti naj “za ilustracijo” povem našo zgodbo.
Sinko se je rodil s porodno težo 3090 g, dojenje nama je res zelo lepo steklo in ko je bil star natanko 2 meseca in 5 dni, je tehtal že 6600 g. Ker je od rojstva zrasel tudi za 8 cm, in ker pediatri v kraju, kjer živim, podpirajo dojenje, nas s hitrim pridobivanjem na teži niso kaj dosti “morili”.
Doslej so bile (po mojem mnenju ustrezne) razlage pediatrov v smislu tega, da je moj sin pač med večjimi in težjimi otroki (tudi moj mož spada v bolj “težko” kategorijo). Pravim – doslej! Pred dobrim tednom dni sva bila s sinkom namreč v razvojni ambulanti, kjer pa sem dobila “navodila”, da naj počasi ukinem nočno dojenje, saj ga otrok glede na svojo težo res ne potrebuje več. Haloooo?!! Lahko je reči! Glede na to, da je moj sin povsem samostojno izpustil vse nočne obroke med tretjim in petim mesecem, mi je seveda “kristalno jasno”, da nočnega dojenja v smislu hranjenja res ne potrebuje več (pri svojih osmih mesecih je velik 74 cm in težak 10600 g).
Potrebuje pa svojo “mamo dudo” in zato imamo pač težave z neprespanimi nočmi in pritiski okolice, da “nama je z možem čisto prav”, ker sva ga itak midva razvadila! Ne, vseh pametnih nasvetov, kako sinka pustiti jokati ipd., ne bom naštevala, ker to ni “predmet pogovora”.
Svojo izkušnjo sem napisala zato, ker bi ti rada povedala, da še kako dobro razumem tvojo skrb in dvome in… Tudi jaz sem se pred časom obrnila na ta forum po pomoč in jo tudi dobila, zato verjamem, da ti bodo punce napisale kaj v spodbudo, Karmen pa bo, ko bo utegnila, svoje besede podprla še s podatki iz kakšne raziskave in tebi bo že lažje, kajne?!!
Za konec le še moje skromno mnenje: pri starosti dveh mesecev tvoja punčka zagotovo sama najbolj “ve”, kdaj se bo dojila. In zdi se mi lepo in tudi edino prav, da prisluhneš njenim željam oz. potrebam. Kadar je moj sinko po cel dan “visel na meni” (in sem bila za povrh deležna še pripomb o razvajanju, ker sem ga dojila na njegovo željo), sem se potolažila z besedami mnogih mamic tega foruma: “Čas tako hitro beži!” Še prehitro pride trenutek, ko naše sončke začnejo zanimati tudi druge stvari, ne le mamina “ziza”.

Uf, sem se razpisala! Sem se lahko, ker sinko spi in nabira moči za nočno lumpanje 😉
Uživaj torej s svojo malo deklico in, če se le da, presliši tiste nasvete, ki vnašajo dvome v tvoje srce.

Pa srečno!

Mateja

Ti bom odgovorila iz svojih izkušenj.
Jaz se zaradi takih ljudi ne bi niti sekunde sekirala!!! Isto svetujem tudi tebi. Saj delaš za otroka najbolje, kar lahko s tem da ga dojiš na njegovo zahtevo. Pri nas je še vse preveč napačnih mitov o dojenju in vse kar je z njim povezano. In mnenja takih “prijateljic”, ki te mimogrede za tvojim hrbtom obrekujejo, si nikar ne ženi k srcu.

Naša punčka je bila tudi zmeraj med večjimi, dojena na željo, do X krat na dan, brez dude, pri enem letu imela 12 kg, sedaj pri 20 mesecih jih pa ima 12,5. Se pravi, da je pridobila zelo malo oz. je ves tisti baby-fet izgubila, ko pa je nonstop v gibanju. Mislim (Karmen ima gotovo strokovno utemeljeno mnenje), da se otrok od dojenja ne more zrediti. In da na ta način pridobljene “mišelinke” hitro izginejo, ko se otrok začne gibati. Da je vzrok v debelosti v čem drugem, kot dojenju. BTW: naša punčka ni bila še niti enkrat bolana (trkam, trkam), razen vročine ob izraščanju zobkov in verjamem, da je dojenje prispevalo levji delež k temu.

Ti samo mirno doji naprej, dokler bo to obema ustrezalo. Saj daješ otroku najboljšo popotnico. So takšni ljudje, kot so te tvoje prijateljice, ki so negativno nastrojeni proti dojenju, ne pozabi pa, da smo tudi takšni, ki gledamo na dojenje v povsem pozitivni luči.

Ne sekiraj se Bina, ravnas cisto prav in nikar ne poslusaj ljudi ki ocitno nimajo pojma o teh stvareh. Sigurno ti je tudi pediatinja rekla, da jo dojis cim bolj pogosto, kar je dobro zanjo in zate. Tudi jaz svojega sineka dojim se vedno na 2 uri, pa je star 4 mesece. Ce tvoji puncki nebi pasalo, sigurno nebi hotla jesti. Vem, da te je razburilo, tudi mene, ko mi tasca rece, da mu moram za zejo caj skuhat al pa mami, ko mi rece da nimam dosti mleka. In to samo zato, ker one niso dojile, zdej so pa pamene – halo!!!???
Uzivej s svojo soncico in delaj tisto kar ti mala pokaze, da ji pase. Tvoji prijateljici pa pokazi kaksen clanek o dojenju, da nov tolk pametna!
Lp, Tatjana

Neprijetna reč, zavist, kaj? Nič ni tako lepega kot simbioza med doječo mamo in njenim dojenčkom. Otrok je samo tvoj (no, atijev tudi, mislim – ni “prijateljica” odgovorna zanj), pa sama veš, kaj je najboljše zanj. Jaz sem ZA dojenje, in za samo dojenje prve pol leta, potem pa, kakor se pač odločiš. Da ti povem, da sem kot neizkušena mama šele po kakih štirih, petih mesecih dojenja ugotovila, da tamalčica verjetno poje preveč in da zato toliko poliva. Prav lepe mišelinke je dobila na nogicah, hehe, pa se nihče ne sekira zaradi tega. Zdaj se že veselo postavlja na nogice (sama, da se ne bo kdo vpiknil), in mišelinke grejo počasi dol. Nič več ne poliva, razen če jo podojim takoj po obroku – potem pač spet dobi preveč.
No, meni ni nobena težila, sem jim vsem, tudi tašči, dala vedeti, da stojim za tem, kar delam, da so priporočila svetovne zdravstvene organizacije takšna in takšna, da izobražene ženske (kot je naša Karmen) vejo, kako je prav, in da so včasih pač delali drugače. Da veš, kako je moj oče zdaj ponosen, da je mala tako zdrava in da je tako lepo zrastla in da tako lepo napreduje, pa to “samo od mleka”, hehe! Njemu je to pravi čudež, pa saj tudi je, a ne? No, naj bi bilo to najbolj naravna stvar, meni pa je vseeno prav toplo pri srcu, da sva se polno dojili do šestega meseca, zdaj pa imava še dojenje pred in med spanjem. Ti povem, da je tako lepo, ko je razbojnica utrujena od vseh mogočih vtisov in izkušenj, in se priplazi do joške, pa se tako blaženo prisesa, da se umiri in lepo zaspi … Seveda so nekateri temu nasprotni, in seveda nekatere delajo drugače, v kar se pač jaz ne vtikujem, pa naj se še one ne v nas. Ne bo debela, ne, če ji boš potem dajala v redu hrano.
Malo sem se razpisala, hotela sem te malo potolažiti, predvsem pa povedati, da lahko človek prijateljuje z marsikom, lahko ima različno mnenje, a vsiljevati ga nekomu – to pa enostavno ni dopustno. Kar povej ji, naj se ne sekira okrog tvojih otrok, saj ima svojih dovolj.
LP,
Matilda

Spoštovana Bina!

Tale tvoja prijateljica pa ne vem, če si zasluži ta naziv.
Glede na to, da si ti mama drugič, pa malo več samozavesti moraš imeti. Vem, dva meseca še ni toliko od poroda , hormni naredijo svoje, toda ne smeš se pustiti zmesti takšnim”prijateljicam”. Nekaj pa bi vendarle morala odločno vedeti in ji povedati. V Vivi, če smo že pri reklamah, prav gotovo ni pisalo, da je povzročitelj debelosti pri otrocih materino mleko- daj no to je pa ja jasno.

Ti imaš svojo materinsko filozofijo in Ti odločaš kaj je prav za Tvoje otroke. Ti in Tvoja družina, ne pa prijateljica, ki se ji je zahotelo čvekati dalj časa po telefonu.

Pa brez zamere.Če ji ni všeč tvoj način življenja je to njen problem ne tvoj , ne bodi žalostna zaradi opazke, uživaj v materinstvu kolikor te je volja.

Skozi eno uho noter, skozi drugo ven z nasveti vaših prijateljic.
Tudi sama sem svojega dojila kadarkoli je želel. Tudi moj je bil pravi mišelinko (pri 5. mesecih je imel 8kg). Tudi meni je kdo včasih rekel, da je nonstop na joški. A bi bilo polje, da bi ga pustila, da joka, ker je lačen?! NE!!!
Sedaj je star 17 mesecev, ima 12kg in je prav postaven mali mož. O kakšni debelosti ni ne duha, ne sluha.
Poslušati je treba svoje srce in ne prepametnih prijateljic. In predvsem je važno, da je punčka vesela in zadovoljna. Le tako naprej!!

lp, pikaštrunf

Hvala lepa za tako “prijateljico”!

Živjo, Bina !

Je bila pri nas podobna pesem: “joj kako ga boš scrkljala z dojenjem; pa sej ne rabi bit prkljopljen kar naprej; pa poglej kakšen bucek je in to verjetno samo zato, ker nima nobenga reda,….”pa dej nehi Bina.
Na lep način odklopi take ljudi in se priklopi takim, ki so isto ali pa vsaj podobno misleči kot ti. Meni je pomagal že tale forum in mamice, ki so pri dojenju pozitivno naravnane.
Mi se pri devetih mesecih še vedno dojimo kot za stavo. Oba uživava pri tem opravilu, okolica se je pa tudi že navadila.

lp Darja

Hvala vsem za spodbudne besede.

Nikoli in nikomur se ne bi pustila prepričati, da bom z dojenjem kakorkoli škodovala moji punčki. Me je pa vseeno prizadelo, da pametujejo za mojim hrbtom. Mož je rekel, da to počnejo zato, ker mi zavidajo, da imam tako neverjetno pridno dojenčico, ki samo papca in pančka.

Včeraj sva šli skupaj s punčko v mojo službo in sodelavke kar niso mogle verjet, kako je pridna. Spraševale so me, kaj ji dajem, da je tako zadovoljna. In sem jim lepo povedala – dojim jo kadar si to želi, spat jo dam, kadar si to želi in crklava se, kadar si to želi. Dajem ji to, kar zna dati vsaka mamica, če le posluša svoj materinski glas!

Hvala vam še enkrat
Bina

Draga Bina,
vesela sem, da vam je odgovorilo veliko mamic, tako vam je verjetno malce lažje, kajne?

Ljudje iz steklenične generacije nimajo nekega odnosa do dojenja. Jemljejo ga izrecno le kot način hranjenja in pika, a doječe matere vemo da temu ni tako. Poleg tega so številne znanstvene raziskave v zadnjih dvajsetih letih dokazale, da je res prav nasprotno in da je pomen dojenja za zdravje in pravilen razvoj naših otrok neprecenljive vrednosti.

Prav znanstvene raziskave so dokazale, da so dojeni ljudje kasneje bolj zdravi, imajo med drugim manj rakastih obolenj, NORMALNEJŠO vrednost holesterola in MANJ bolezenske debelosti.

Kot argument podobnim škodljivim mnenjem pa lahko prijateljici postavite enostavno vprašanje: “naj pojasni dejstvo, kako to da je NAJVEČ motenj hranjenja prav tam, kjer dojenje traja NAJKRAJŠI čas?! “

O debelosti dojenčkov:

1. Poleg pridobivanja teže je pomembno tudi dejstvo, ali se otrok samo redi (v širino) ali tudi raste v dolžino? Če lepo raste v dolžino, potem teža, večja od tistih, ki so definirane za povprečne otroke ni problematična.

2. Materino mleko je ustvarjeno in prilagojeno popolnoma za našega otroka. Če je otrok žejen in se doji pri mamici, pač enostavno popije le prednje mleko. Prednje mleko je mleko ki se nabere v naših prsih in ga je narava namenila za odžejanje otroka. Je bolj vodeno in ni beljakovinsko bogato. Zato ni nič narobe, če se dojeni otroci dojijo pogosto in na njihovo željo.

3. Materino mleko vsebuje popolnoma drugačne beljakovine in maščobe kot vsa umetna prilagojena mleka. Kljub temu, da ima dojenček vidne mišelinke na trebuščku in udih, je značilno, da dojeni otroci le te večinoma zelo hitro izgubijo takoj, ko postanejo bolj mobilni, ko se začnejo plaziti ali ko shodijo.

4. Znanstvene raziskave so dokazale, da imajo dojeni otroci kasneje mnogo manj težav z bolezensko debelostjo, prehranskimi motnjami, alegijami, povišanim holesterolom in manj diabetesa.

5. Seveda obstajajo tudi izjeme, to pa gre predvsem predpisovati hormonu “debelosti” in naši presnovi. Nekateri prisegajo tudi na genetiko, vendar bi sama tukaj bolj poudarila, da so zelo pomemben faktor tudi družinske prehranjevalne navade.