Pozdravljeni,

zanima me, če je še kdo podoben tukaj in če je moje življenje problematično.
Že kakšni dve leti razmišljam 90% svojega časa o tem, kako več zaslužiti in kako več delati.
Posledično delam tudi do 12 ur dnevno 7 dni v tednu. Delam res nonstop, da zaslužim čim več. Privatnega življenja nimam.
To traja že kakšni dve leti – stara sem 23. Seveda si vsi želijo čim prej na svoje in ne želijo živeti pri starših, zato tudi jaz varčujem, da se bom lahko čim prej odselila.

Sicer imam najeto sobo, kjer živim čez teden, ampak za vikende sem pri starših zaradi mame, ki živi z očetom, ki je pomojem psihopat. Zato ju obiskujem, da nekako vzdržujem neko normalno stanje med nami in njima – ko sem na obisku se nimata časa toliko kregati. Posledično sprejem praktično vsako legalno službo in se res maksimalno trudim. Ampak seveda ni tako enostavno. Včasih se sprašujem, če toliko delam, ker želim to zase ali zato, da mami dokažem, da se da drugače. Vsekakor vem, če bom dobro situirana, se bo mama ločila od očeta in prekinila stike, kar bi bilo idealno – sedaj se ne želi ločiti iz finančega vidika, ker bi mi bila po njenih besedah v breme. Po drugi strani pa se mi zdi, da obstajajo možnosti tudi sedaj, ampak jih noče izkoristiti.

Zanima me tudi koliko na mesec je ok prihraniti, da ima človek v nekaj letih možnost kupiti neko stanovanje in začeti življenje na novo? Zdi se mi, da vsekakor premalo prihranim. Ampak imam stroške s hrano, tranportom in sobo, ki jo najemam… Drugih stroškov nimam, pa se mi vseeno zdi, da preveč zapravim.

Ko delam sem edino popolnoma srečna. Če bi lahko bi delala 15 ur dnevno. To mi da super filing in daje smisel mojemu življenju. Najeto imam sobo delno tudi zato, da me noben ne gnjavi, če veliko delam. Delno se želim odseliti (kupiti svoje stanovanje) tudi zato, da bom lahko še več delala in da ne bo nekih motenj pri delu.

A še kdo toliko razmišlja o denarni un delu? Pri meni je to povezano. Vsaka ura mi prinese xy in to me dela zadovoljno, da nekaj počnem nekaj koristnega v življenju.

Nikoli vredu, nikoli dovolj, defektna **** naredi samomor… to je mantra, ki te drži v tem stanju.

Varen dom, ki ga iščeš ni v bližini tvojih staršev, ljubeča družina tudi ne in na žalost – stabilno življenje je po njuni smrti.

Lepo, da iščeš samostojnost, ampak išči jo zase in ne za nekoga, ki jo ima in skriva. Ne hodi domov za vikende biti boksarska vreča in smetnjak za negativna čustva dveh norcev. Pomagala jima ne boš, pa še sebi škodovala.
Če čisto nič drugega – če ji zob izbije, bo pa vsaj v varno hišo šla in spet denar in namestitev ne bo problem.

Veliko sreče, lepo je biti altruističen, ni pa lepo biti samo-destruktiven.

Mene pa zanima kaj delate, da v tem tako uzivate. Sama namrec se nisem dozivela tega da bi me neko delo tako veselilo da bi delala to nonstop. Lahko dobim vec info, ker si tudi jaz zelim najti tako delo posledicno sluzbo.
Vse dobro vam zelim in uzivajte v delu se naprej, na dolgi rok se vam bo sigurno obrestovalo.

In zakaj ne moreš delati 15 ur na dan? Rabi se 8 ur spanja, kakšna urica gre za kaj pojest, unit in podobno, ostalo se pa komot dela. Če se ti da, seveda. Jaz sem delal tudi že po več in je šlo, samo je več kot par let. Potem pa se ti ylzačne poznati, tako telesno (rejenje, holesterol…) kot psihično (pri tebi vsaj zakon ne bo trpel. Lahko si pa v teh nekaj letih prislužiš za svoje stanovanje (lahko tudi manjše) in potem bistveno bolje živiš naprej. Stvar je sicer tudi v tem, da če to delaš za manj kot recimo 1500-2000 na mesec, se ne izplača in je bolje ta čas vložiti v šolo.

Bil v enakem položaju kot ti. V prejsni sluzbi delal preko mej normale, se pravi preko dovoljenih nadur (52/teden), nato poiskali službo, kjer sem dobil več plačano za 40 ur, kot pa prej za 52 ur. Pa tukqj govorim od 1300€ izplacila brez potnih in stroškov. Če bi še zdaj bil v prejšnji službi, bi verjetno zdaj že bil na psihiatričnem oddelku. Po menjavi sluzbe mi je v duši tudi odleglo, mislim da sem se dobro odločil, 10 let delovne dobe, začel z prihranki od staršev, zdaj pa sem ze v svoji hiši z ženo 1 leto. Malo sem vzel kresita, 10 let odplačevanja in to je to. Raje zamenjaj službo, drugače bos psihično uničena, in na tabletah, potwm pa tu lastno stanovanje oz hiša ne pomeni nič, ker bo vse to prišlo za tabo.

Pozdravljena! Sem bila sama v isti situaciji, poiskala sem si službe preko študenta pri 16 letih. Najprej sem delala vikende in občasno popoldan med tednem. Po zaključeni srednji šoli sem se vpisala na izredni študij, kjer sem opravljala samo izpite, ostali čas pa sem posvetila službam, hkrati sem opravljala 2 do 3 službe, najmanj 3-4x na teden več kot 16 ur na dan, drugače pa 7 dni na teden. Priznam ni bilo vedno lahko, še posebaj zraven faksa. To je trajalo do 24 leta. No privarčevala sem veliko denarja, pri 24 šla na svoje. Sedaj pri 26 živim v svojem stanovanju, brez kreditov. Po končanem študiju sem se zaposlila v podjetju, kjer sem občasno delala že v svojih študentskih letih. No moj delavnik je sedaj od ponedeljka do petka od 8 do 4. Zaslužim okrog1300€ za normalni delavnik. Res sem prej zaslužila okrog 2000€ na mesec, ampak ob upoštevanju da sem opravila 1x več ur.

Koliko ti bo dovolj je odvisno od tega kakšne stroške boš imela ter koliko boš želela varčevat. Jaz kredita/lizinga in podobnih stroškov nimam. Za stroške stanovanja porabim nekje 300€ ( beri vse položnice – voda, smeti, kurjava, telekom, zavarovanja itd.,..), hkrati imam odprto varčevanje kamor nakažem 100€ mesečno na 15 let ( če imaš viška, ti predlagam da si nekaj takega omisliš, se čez leta kar nabere in je lepo ko dobiš lep kupček denarja čez nekaj let), tuše ostane hrana/pijača in podobne stvari – živim sama tukaj porabim mogoče 100€. Tankam 1x na mesec 50€. Nekje 100€ se izgubi v kategoriji frizer, kozmetika, kakšna stvar za dušo.. seveda ne smeš pozabit na občasne izdatke kot so tehnični pregled, kakšna darila lahko porazdeljeno prišteješ še kakših 50-100€ na mesec.

No ob tej postavkah lahko vidiš, da ob plači 1300€ privarčujem okrog 500-600€ na mesec.

V kolikor si zaposlena še lahko privarčuješ regres in božičnico ( v kolikor jo dobiš).

Jaz ti predlagam, da si sešteješ VSE stroške na letni ravni (položnice, zavarovanja, bencin, izdatki za lastno zadovoljstvo, hrana, kavice, cigareti(če kadiš), dopust ipd.) Razdeli si na mesec in boš videla koliko prihodka mesečno potrebuješ. Vedno glej da boš imela vsaj 100-200€ več, verjami mi vedno porabiš več kot načrtuješ.

P.S.: meni se zdi super, da si v mlajših letih tako zagnana kot sem bila jaz, sedaj pa lahko pred 30 letom uživam na svojem brez kredita! SAMA

Vso srečo.

Če ne privarčuješ vsaj 1500€ na mesec, se po mojem mnenju ne izplača šparat za stanovanje, ampak raje najdi drugo alternativo – kredit.
Je čisto odvisno kakšne so tvoje zahteve za stanovanje. Če iščeš nekaj manjšega (1 ali 2 sobno stanovanje) izven osrednjeslovenske, lahko dobiš super stanovanja po 70’000€. Če vzameš vse na kredit, boš plačevala 375€ fiksno na mesec naslednjih 20 let. Če pa imaš vsaj 20’000€ prišparano, bi bil mesečni obrok samo še 260€.
Ker večina ne prišpara 1000€ ali več na mesec je danes žal kredit najboljša možnost, kako hitro na svoje.

Treba je delati pametno in ne veliko!
Jaz bi na tvojem mestu delal normalno 8 ur, ostali čas pa bi vložil za izobraževanja in razvijanje svoje podjetniške ideje. Na portalu Udemy imaš ogromno izobraževanj iz vseh področij. Edino v podjetništvu se da na hitro in dobro zaslužiti, je pa potrebna velika mera vztrajnosti in tudi sreče.
Druga pot je visoka izobrazba in gradnja kariere. Ta pot večinoma traja več let in zahteva veliko lezenja v rit vodilnim.

Lepo, da delas.. tudi jaz sem zacela pri 15 letih preko studenta, v enem trenutku sem imela 3 sluzbe, pri tem imela vedno odlicen uspeh v SŠ. Pa ni se mi slo tok za denar, preprosto uzivala sem v delu.. zdaj pri 25 letih imava skupaj s partnerjem lastno stanovanje. Pa vedno ko sem delala, sem si pustila nekaj casa tudi zase, kajti ni vse v delu…druzi se s prijatelji, potuj..mlada si. Pri vsem tem je pomembna le organizacija, kajti vse se da. Moji vrstniki mislijo, da so mi stanovanje kupili starsi, ampak medtem ko so oni zurali vsak petek in soboto, sem jaz delala, kar so pa seveda pozabili. Enako je bilo ob studiju, skratka..z dobro organizacijo se vse da. Pa ne rabis delat po 15 ur, ker bos izgorela.

Koliko znasa mesecni priliv?
Koliko izdatki?
Koliko mesecno dajes na stran?
Povej malo o stevilkah, pa ti bomo znali kaj konkretno komentirati..

Pozdravljeni,
zastavljam si vprašanje, če gre pri vas sploh za obsedenost z denarjem, kot pravite. Seveda vsi potrebujemo sredstva za življenje in je normalno, če nas glede tega skrbi kako in kaj. Iz vašega opisa stanja doma se lahko domneva, da morda vaša odselitev ali prekomerno delo nista naključni. Zaslužek vam daje potrditev in samozavest, kar ste morda doma pogrešali. Poleg tega vam delo zaposli misli in ta čas odletite od odnosov s starši. Če se vrnem nazaj k delu. V svetu, v katerem mnogi garajo dolge ure, je pomembno sprevideti razliko med marljivimi delavci in prekomernimi delavci (deloholiki). Marljivi običajno gledajo na delo kot nujno in včasih tudi obvezujočo obveznost, vedo kdaj končati in preusmeriti svoje misli drugam, kdaj biti doma, si vzeti čas za prijatelje. Prekomerni pa dovolijo, da jim delo izrine iz življenja vse drugo, delo jih čustveno zadovoljuje in polni z adrenalinom. Slednje gre na kratko sapo, dolgoročno pa pusti posledice. Mlada dama, razmislite sedaj o tem ključnem vprašanju,…ali boste živeli za delo ali pa boste delali, da boste živeli? Mladi ste in pred vami je lepo življenje, katerega boste lahko kreirali po svojih željah in tudi dovolj ste stari, da se lahko povsem osamosvojite in postavite zase. Vaši sovrstniki se v večini še poslužujejo maminega kavča in televizije. Vi pa razmišljate zrelo. Imate lepe in dosegljive cilje. Zaključil bi z refrenom pesmi Andreja Šifrerja: “Hiti(e) počasi”. Vse lepo vam želim.

Jaz bi pa rekel, da je taksno razmisljanje pri 23 letih povsem napacno in celo skodljivo. Pri teh letih bi morala precej vec vlagati v znanje in razvoj kariere, saj le to na koncu prinese pravi rezultat. Iz prve roke lahko povem, da sem trenutno na drugi strani, kot oseba ki izbira kandidate v visokotehnoloskem podjetju, in moram reci, da je nivo znanja pri mladih precej ubogo zanja leta. Vsi razmisljajo kako cim prej do denarja, ne pa kako bi naredili dodano vrednost podjetjem.  Poznam veliko podjetjih, ki je pripravljeno za kljucne kadre odsteti vrtoglave zneske, vendar imajo hude probleme pri zaposlovanju teh kadrov. Ce bi se mladi do 30 leta vec ukvarjali kako pridobiti kljucna znanja s katerimi bi podjetjem dvignili dodano vrednost, bi lahko potem v parih letih prinesli notri vse za nazaj in tudi za naprej…. Ce pa samo delas, bos pa vedno samo delal za drobiz, glede na trenutno situacijo se pa za delavni kader zaradi inflacije pogoji samo se otezujejo in ni nobenega razloga da se to ne bo nadaljevalo se dolgo casa…

Tudi jaz sem trenutno v podobni situaciji, le da sem nekaj let starejša od tebe. Nič ni narobe s tem! Le pazi na svoje zdravje!

Kje so casi cenejsis stanovanj lol. Jaz sem palih obratno sem vecinoma brezsposelen in ne delam nic. Denar mi je pomemben za prezivetje in vec kot toliko ga ne rabim, zato ne delam. Stanovanje bom nekoc podedoval, zato nima smisla delati in preplacevati stanovanje, da drugi zivijo na moj racun, ko jaz dela, ker z taksnimi placami ne bos prisel nikoli do stanovanja, ker je vse en kriminal.

Star 40+ let, delal podobno kot ti. Ranga 5000eur na mesec. Na varčevalni okoli pol milijona. Večinoma časa nesrečen, družina razpadla. Če bi lahko še enkrat, bi delal pol manj in več časa investiral v razmerje. Služba je še stalno moje veselje.