Bojim sem da sem bolezensko obsedena oz.zasvojena z fantom.Toliko grdih stvari mi je naredil,neprestano me vara,pije…Jaz se ga drzim,kot pijanec plota.On to ve,saj mi je leta in leta govoril,da me razen njega nihce ne bi maral in da naj mu pokazem fanta,ki bi bil z mano.Zalostno je da je res tako.Edino on me je do sedaj imel rad,pa ceprav samo 2 leti,skupaj sva pa 6 let.Velikokrat me je ze pustil,a ga prosim,jokam samo da ga dobim nazaj.Problem je v tem,da sem ze stara,kmalu bom 28 let pa popolnoma obupana,ker se nikakor ne resim te veze,se bolj rinem z glavo skozi zid,ceprav mi je ze pred dvema letoma rekel,da me nima vec rad un da mu je popolnoma vseeno zame.Ve,da sem odsedena z njim in da se grozno bolim ostati sama,ker nima ne druzine,ne prijateljev in zato me lahko izkorisca po mili volji.Ve da bom za vedno z njim,le ce bo hotel.Veliko let sem mu dala,vso mladost,vso ljubezen,sedaj mi je pa tako hudo,da niti jokati ne zmorem vec.Najhuj je pa to,da ni ne konca ne kraja pa naj si se tako zazelim.

Spoštovana!

Znašli ste se v zanki, ki ste si jo deloma tudi sami nastavili. Vztrajate v odnosu, ki nima praktično prav nobene prihodnosti. V njem prevladujejo laži, prevare, izkoriščanje, obtoževanje, razočaranje, prepiri in solze. V njem je mogoče najti vse, vse razen prave ljubezni.

Postavili ste se v vlogo žrtve, saj si fanta želite imeti ob sebi, kljub njegovemu nezaslišanemu vedenju. Žrtvujete svoj ponos in zdravje ter celo opravičujete njegova dejanja. S tem vas z lahkoto drži v šahu, kar mu verjetno tudi ustreza. Dela vam veliko krivico, ko pravi, da vas nihče drug ne bi mogel ljubiti. Pa vas on ljubi?! Odprite oči. Srce vas vodi v napačno smer, zato raje zaupajte razumu. Nimate se dovolj radi in si premalo zaupate. Za vsako ceno si želite ljubezni. Bojite se zavrnitve in samote. Zato se morate postaviti zase. Najdite si prijatelje in se naučite živeti brez njega. Samo vi lahko naredite konec temu trpljenju. Ne govorite si, da ste prestari ali nevredni drugih. To so obrambni mehanizmi, ki jih vzdržuje močno zakoreninjen strah. Ker vam vaša pretirana navezanost že načenja duševno zdravje, vam toplo priporočamo obisk pri psihoterapevtu. Verjamemo, da vam bo tako uspelo najti pravo rešitev, ki vam bo odprla vrata do ljubezni.

Lep pozdrav,
Tanja in Bogdan

Spostovana!
Zelim ti povedati,da se te ne zasluzi.Ker,NE ZNA CENITI LJUBEZEN NE ZVESTOBO!
ČE jaz imel tako deklico bi bila druga pesem. Ne obupaj!
Lep pozdrav Pero.

Lepo, a nerealno. Stavek “ČE jaz imel tako deklico bi bila druga pesem.” govori tudi o tvojih težavah, kolegici pa problema ne rešuje. Sicer pa – ljubezen ni preračunljiva in ubira svoje poti. Ne moreš tako govoriti o nekom, ki ga sploh ne poznaš…

Če te prav razumem, si s tem fantom samo zato “zasvojena”, ker nimaš družine in drugih prijateljev. Ali pa ga imaš sploh rada ali je le oseba, ki je ob tebi, da nisi sama. Svetujem ti, da se poskušaš “vzeti v roke” in zaživeti na novo. Spoznavanje novih prijateljev ti bo odprlo novo pot v življenju, ki je lahko dosti lepše od tega življenja ki ga sedaj živiš. Začni se ukvarjati s kakšnim športom, včlani se v kakšno društvo da ti bo čas hitreje minil in da boš spoznala nove ljudi. Takšno življenje, kot ga sedaj živiš ni kaj dosti lepo zato ne govori da si prestara z 28 leti. Bolje biti sam, kot pa z nekom, ki ti povzroča polno neprijetnosti in občutkov krivde. Enkrat bo tudi ta fant nehal vztrajati s teboj ko bo spoznal drugo punco, ki jo bo resnično ljubil. Tudi takrat boš ostala sama z vso bolečino zato naredi ti ta korak in dovoli si , da zaživiš po svoje. Pa še ena lepa misel za pogum: Pot na goro je naporna, toda pogled z nje je veličasten!

Draga obsedenka,

vsi mi ti lahko govorimo kaj bi morala narediti in zakaj tak odnos ni dober itd….Vendar nobeden izmed nas ni bil v tvoji koži in nobeden od nas ne ve kateri spomini iz tvoje preteklosti z njim so krivi, da čakaš in prosiš da bi spet bilo tako kot je nekoč.
Mogoče pa ti do neke mere lahko pomaga moj način razmišljanja; a poznaš zgodbo od polovicah, ki se celo življenje iščejo med seboj, da bi iz njih ponovno nastalo eno – popolno – bitje??? Mislim, da je bil to nek mit o bitjih, ki so včasih živela na zemlji in ker so postala neposlušna in razvratna jih je Bog kaznoval tako, da jih je prepolovil in razmetal polovice po vsem svetu – in zato se polovice še dan danes iščejo v želji, da bi bile “popolne kot neko”. Vidiš, meni je bila ta zgodba všeč in do neke mere celo logična.
TEBE PA VPRAŠAM – ALI NE ŽELIŠ VEDETI KDO JE TVOJA POLOVICA???
Z vsakim dnem ko vstrajaš v razmerju, ki te žalosti in s “polovico” s katera te žalosti – z vsakim takšnim dnem si dalje od tvoje polovice, ki v tem momentu najverjetne pravtako išče tebe!!!!

In ko boš našla svoj par – boš to vedela – tako kot sem to pred mnogimi leti vedela jaz!

Ona

Oprosti, to ni obsedenost. Če bi bila, bi vedela zakaj. To je fanatizem.
Po vsem tem si takega fanta zaslužiš. Prvo spremeni svoje razmišljanje, nato svoj jezik in nato – dejanja. Predvsem pa – dvigni si ceno. Kako? Ne vem, a dvigni si jo.
Korajža velja!!!

Zdravo!

Mene zanima kako se je ta zgodba po tolkih letih zaključila, če je punca šla naprej in naredila korak na novo pot? kako je sedaj z njo? od tega je že 8let mimo, sedaj bi morala biti že mamica, imeti svojo družino? Imam podoben problem kot je naštevala punca! Oz. zanki so vsi enaki! Nasvete kot ste jih napisali, jih slišim vsak dan. Poskusila sem vse živo, da bi se od tega odnosa odmaknila vendar ne zmorem! Za razliko od punce jaz imam prijatelje in družino, ampak še zmeraj ne zmorem stran. Ne vem sploh kako to ljubezen definirat! Vem, samo da se iz dneva v dan več uničujem! :((((
Iskreno upam, da si se odločila in naredila nekaj zase, tako mi boš ulila pogum in malo upanja!

LP

Draga “Neznana”!

Evo me, končno spet za računalnikom in z zadosti miru, da se poglobim v zadeve. Hm, šla sem prebrat osnovno oz. prvo sporočilo, ki je bilo poslano na to temo, da vem, za kaj gre tudi pri tebi.

Torej, če prav razumem, preživljaš podobne reči kot punca iz leta 2002. Res bi bilo zanimivo, če bi se ti oglasila kar ta punca sama in ti najprej ona povedala, kako je “rešila” zadevo. Vsi ostali, ki s(m)o ji zatem odgovarjali, smo vsak po svoje videli možno rešitev. Vedno je dobrodošlo, da ti da feedback več različnih ljudi, na koncu pa naj bi se vsak od nas odločil sam, čim bolj po srcu. Vse ostalo samo še dodatno zaplete situacijo.

V nadaljevanju mi pride na misel knjiga ŽENSKE, KI PREVEČ LJUBIJO-to je obvezno čtivo!!! Zakaj se mi zdi tako pomembno, da si kaj pre-beremo na svojo temo? Zato, da razumemo, za kaj sploh gre in da vidimo, kako nekako se da izvleči iz podobne situacije. Potem pa se spet vsak sam zase odločamo, kako si bomo pomagali.

Nekateri samo so v neki hudi situaciji. Malo pojamrajo, prosijo za nasvet, 2 in živijo po starem. Nekateri pa se aktivno lotijo reševanja svoje problematike in se lahko tudi izkopljejo iz hude zadeve ter zaživijo popolnoma drugačno življenje. Vedno je odvisno samo od nas, kako se bomo odločili zase. Morda nekdo mora živeti s trpljenjem, ker ne zna drugače. Morda nekdo noče živeti z njim, pa mora vseeno preteči določen čas, da se lahko izvije iz primeža zasvojenosti. Spet nekdo tretji pa dojame “foro” takšnega odnosa in ck, odreže s to vezo in gre v nek OK odnos. Variant je možnih več. Načinov pomoči je možnih več. Vedno to napišem in še bom. Zelo pomembno je, da to vemo, zato da lažje vse skupaj zdržimo.

In zelo pomembno je, da povem še to, da 2 takšna nista kar tako skupaj. Nekje v sebi nosita zapisan podoben program in sploh ni šanse, da se ne bi brusila drug ob drugem. Partner-ka nam je vedno zrcalo. V njem oz. njej v bistvu vidimo sebe, kot se drugače sploh ne bi mogli. Če bi šli lahko mi sebe tako pobliže pogledat, bi bili res “paf”, ko bi u-videli, da imamo identično enake “štose”, čeprav so na hitro in površno videti kot dan in noč.

Enostavno imamo v sebi določene vsebine, ki vlečejo nase takšne in drugačne odzive. Ko se tega zavemo oz. ko to ozavestimo in potem še kaj konkretnega spremenimo pri sebi-šele takrat je možna fenomenalna transformacija. Z vsakim človekom imamo v predelavi neko določeno temo. Če tega ne sprejmeš, če to zanikaš in greš stran, bo naslednji človek popolnoma tak kot prejšnji in najbrž še hujši. Tako tudi ni smiselno, da bi se na silo poskušal odtrgati od človeka, zraven katerega trpiš. Vsako trpljenje ima nek smisel, nas hoče nečesa naučiti, nam pokazati, kje ne delamo prav.

Zato je treba biti vedno previden pri obsojanju. Mi vsi preveč vidimo druge krive za nekaj, vase pa se ne obrnemo. Mene osebno npr. je pri partnerju (in me še) zelo motila njegova jeza-a koliko je imam šele jaz v sebi??!! Bolje je, da se ukvarjam s svojo jezo kot njegovo. Če se bo on hotel ukvarjati s svojo jezo, naj se ali pa tudi ne. Jaz pa imam edino to odgovornost, da po-gledam vase in spreminjam sebe. Partner mi je s svojo jezo nastavil zrcalo: če je jezen on, sem jezna tudi jaz. Kje sem jezna, kako, kaj delam s to jezo, kdaj sem jezna, kako jo pokažem, kaj čutim takrat oz. kaj bi naredila?

Zdi se mi, da je edino tako možno ozdraveti in zaživeti bolj srečno in zadovoljno. Morda za zdaj toliko, bom pa vesela še kakšnega razmišljanja…

Maja

Prosim pomagajte,z nasvetom.Kako naprimer zanesljivo veš,da je nekdo obseden s seksom oziroma da s tem nekoliko pretirava.Imam partnerja,ki mu je kar naprej do seksa tako zelo,da ne utegnem včasih niti sesti na kavč se že začne dogajati.Tukaj zdaj ne gre za mlado osebo človek jih že ima 50.To me pri njem moti do takšne mere,da si v resnici vsakdanjega življenja ne upam začeti z njim saj me bo s tem zadušil.To sem mu že omenila pa ne reagira pravi da je to zato,ker pač se ne vidiva pogosto.Ali je res samo to?Vse skupaj mi je preveč vsiljivo.Kaj pa vi menite?Ali bi morala ta oseba imeti glede tega drugačen pristop?

Ta oseba ne more imeti drugačnega pristopa, kot ga ima.
Želja po seksu, ni odvisna od hotenja. Če jo čutimo, jo čutimo, če ne, je pač ne.

Nekomu govoriti, da naj čuti drugače, kot čuti…Ali pa, da to ni prav, kar čuti, je seveda nesmiselno.

Če je to obsedenost, je težko presoditi. Lahko je le eno izmed obdobij in to, da se ne vidita pogosto, je prav tako pomemben razlog.
Zdaj ne vem, kako pogosto se vidita..Ampak, če se na primer vidita dvakrat tedensko, imaš potem občutek, da se vse vrti le okrog seksa, ko si z njim. Če bi bila z njim vsak dan, bi čas zapolnile še druge stvari, ne le seks….In potem ne bi imela občutka, da je obseden.

Prav tako so pomemben faktor tvoje želje. Če je tebi dovolj le enkrat tedensko, imaš svoja merila o obsedenosti, postavljeno zelo nizko. Če bi pa sama imela večje želje, pa bi se ti njegove potrebe zdele ravno prav.
Torej, zelo relativno…..

Robi.

Pozdravljena 889!

Ko berem tvoj post, se mi pravzaprav ne zdi toliko ključen odgovor ali gre za spolno obsedenost, kot se mi zate zdi ključno ali je to, kar se dogaja, zate moteče. Namreč sama definicija ti ne bo dosti pomagala. Praviš, da te njegovo vedenje moti in da si zato ne predstavljaš življenja z njim. Mnogokrat je v začetnih fazah odnosa spolna privlačnost velika in močna, kasneje pa se nekako umiri. Vseeno pa, če je njegovo vedenje zate moteče in se ti zdi vsiljivo, kot praviš, potem mu predlagaj, da se o tem pogovorita s kakšno tretjo osebo- morebiti partnerskim svetovalcem, ki vama bo pomagal pri načrtu skupnega življenja na način, da nihče od vaju ne bo poraženec. Pomaga pa vama lahko tudi pri tem, da s partnerstvom prenahata, v kolikor je to tisto kar želita.

V kolikor ima kdo izmed bralcev kakšno izkušnjo s tem -ali s partnerskim svetovanjem, bi bila zelo vesela, če jo podsreduje!

Vse dobro,

Bernarda

Ja, knjiga Ženske, ki preveč ljubijo (Robin Norwood, če se ne motim) lahko osvetli problematiko odvisnosti od odnosov. mogoče je dobro prebrati tudi Peklensko gugalnico naše avtorice Sanje Rozman ….

Vendar je treba vedeti, da samo branje knjig in še tako razumevanje procesov, ki so v ozadju odvisnosti od negativnih/nepravih odnosov ne prinese nujno odrešitve. Mogoče velja za nekatere, da ko enkrat doumejo zadevo, lahko tudi ukrepajo in izvedejo spremembe….ni pa nujno…. Meni vse knjige na svetu niso zares pomagale, čeprav sem jih znala skoraj na pamet…:) (in se dejansko poglobila in razumela stvari)……
Včasih je treba biti v negativnem odnosu tako dolgo, da človek doseže največje dno (seveda lahko človeka tudi ubije — vse odvisnosti so hazardiranje s smrtjo!). Ko človek doseže to dno, reče “ne morem več” in krmilo prepusti Višjemu od sebe (Bogu!), kar samo pomeni, da končno spusti kontrolo in takrat doživi “odrešitev” od ujetosti v začaran krog odvisnosti …. Govorim iz lastne izkušnje in šele po dejanski izkušnji lahko potrdim, kar pravzaprav pišejo te knjige: vse odvisnosti so omamljanja, omamljanja bolečine, ki smo jo nekoč doživeli/doživljali (v otroštvu ….), pa je v odrasli dobi ne želimo več (to je podzavesten proces), zato podzavestno začnemo kontrolirati odnose, kar pomeni recimo, da si hočemo zagotoviti ljubezen, ker je nekoč nismo imeli …. V ozadju vsake kontrole je (globoko vsajen, nezaveden) strah, da bomo ponovno doživeli tisto, česar nočemo doživeti ….in ravno ta strah to prikliče — v dejanskem življenju/odnosu se začne kazati/doživljati ista neljubezen/bolečina (karkoli že), ki smo jo nekoč doživljali, to pa sproži proces še večje kontole (v smislu “moram biti boljša, moram se bolj potruditi” ipd.) in to se vedno bolj stopnjuje, hkrati pa zmanjšuje našo samozavest, ubija našo samopodobo in uničuje življenje…. in tako se znajdmo na “peklenski guganici” (kot jo imenuje Sanja Rozman), ki vedno bolj nevarno niha… Zaustavitev je v “predaji naše volje Višji volji” (konkertno to pomeni, da spustimo, česar se tako bolesno oklepamo — in to ni samo odnos, pač pa predvsem naše prepričanje, da nismo vredni ljubezni, da si moramo ljubezen zaslužiti …), v spoznanju da smo ranjeni in ranljivi, vendar ne moremo in ne smemo igrati Boga tako, da kontroliramo bolečino, odnose, dogodke …Na koncu je potrebna vsaj majhna žrtev (izguba samo enega odnosa), lahko pa tudi zelo velika (izguba zdravja, samskost …), vendar do konca življenja “hvalimo Boga”, da smo bili “odrešeni” odvisnosti in ne želimo nikoli več sesti na gugalnico odvisniškega odnosa…..

Po mojih izkušnjah je treba najti moč in presekati situacijo, ki te dela nesrečno…vsak sam zase si naj prizna resnico, se zave, da je pravo partnerstvo možno samo v zvezi dveh, ki si ga OBA želita in si zanj prizadevata…zelo pomemben se mi zdi znan izrek “nobeno drevo ne more rasti v senci drugega”,kajti stalno prilaganjanje stane veliko moči, konča pa se s poznanjem, da izgubljaš sebe…ločila sem se od človeka, ki ga imam kjub vsemu slabemu še vedno rada, a takrat sem vedela, da nima smisla nadaljevati…ne izgubljaj sebe in svoje mladosti, stran čimprej
torej kar korajžno …onkraj tega trenutka te čaka prava sreča