Lep pozdrav!
Hčerka je do sedaj večinoma gestikulirala (stara bo dve leti) in je svoj “pantomimo” razvila že zelo dobro. Se znajde, ker ji besede ne grejo najbolje z jezika. Govori sicer – se trudi, a besede imajo podoben zven (npr.: hiša, lisica, miš, pisat, risat,… – vse je “isa”. Podobnih skupin besed je več.). Je ne forsiramo in je tudi ne učim s ponavljanje. Tudi se trudimo razumeti, saj so besede povezane z okoljem ali dogajanjem – so v kontekstu. Rada pa bere knjige, kjer za slikovne znake sama vstavlja besede ali uporabi “pantomimo”. Povezuje po dve besedi a v nepravilnih sklonih.

V zadnjem času opažam, da pride do želene besede sčasoma, da začne besedo pri zadnjem zlogu:
BaŽaBaŽabaŽaba – žaba, GaŽoGaŽogaŽoga, GeNeGeNege – ne gre,…
Kako ravnati pri vzpodbujanju razvoja takega govora. Opažam namreč, da se zakrči, če kdo besed ne razume; jih noče ponavljati. In da ji je to postala ovira pri socializaciji – je zelo občutljiva. Tudi še nikoli nisem opazila podobnega fenomena tvorjenja besed (razen seveda na študentskih žurih :)).

Hvala za trud!

Kalina,

odgovorite mi na vprašanja, da vam bo znala bolje svetovati.
“BaŽaBaŽabaŽaba – žaba” – je vedno tako, da zloge ponavlja dokler ne “najde prave besede”? Pa potem ostane žaba ali gre vsakič znova po istem postopku. Kakšno pantonimo imate v mislih?
Kako se je govor razvijal do sedaj?

Lep pozdrav, Petra

Pozdravljeni!

Besedo hčerka izpeljuje dokler ji ne uspe taprava, potem jo je sposobna uporabljati (v pravilni obliki) dokler traja igra oz. pač dokler pritegne njeno pozornost. Ko jo “pozabi”, jo naslednjič “tvori” od začetka. Do zdaj je uspela usvojiti tri besede iz tega “koša” (Gaja, Paka in kapa), ki jih v pravilni obliki brez problema uporablja.

Razvoj govora že od vsega začetka ni bil pretirano intenziven. Zdi se mi, da je v obdobju prvega leta največ “govorila” pri dveh mesecih (grulila). Do enega leta ni poskušala veliko besedno komunicirati in vedno sem imela občutek, da niti nima “časa”, ker je gibalno zelo hitro napredovala. Ni se ji bilo treba jeziti ali česa zahtevati, saj je pri šestih mesecih prilezla povsod in bila v veliki meri neodvisna in polno zaposlena s svojo spretnostjo. Ponavljanje zlogov se je pričelo šele okrog enega leta. Približno na dva meseca je odkrila nov samoglasnik in uporabljala z njim stare znane soglasnike. E je odkrila nazadnje (blagor meni – ne je prvič uporabila šele pri letu in pol).
Pri devetih mesecih je povedala prvo smiselno besedo – ATA, nadaljevanje je sledilo čez pol leta (takšno, da je bilo res poimenovanje nečesa in ne zgolj ponavljanje zlogov – pa še tega je bilo zelo malo).

Pri dvajsetih mesecih je odkrila ljubkovalni i – ati, mami, medi (megi),… in takšne nosimo zdaj v večini. Na tak način z možem skorajda ne govoriva. Končnico je dodala v večini primerov sama.

Še glede pantomime:
– kuža pri nas nikoli ni bil hav hav, ker smo prej spoznali take, ki jim iz ust visi jezik ter glasno dihajo – in tako še danes pokaže, če vidi kužka (moli jezik iz ustin zraven glasno diha).
– pila bi jogurt – s prstom nariše brke (ki jih jogurt dela) in tleska z jezikom -znak za žejo

Stvari torej pokaže z obrazno mimiko in si pomaga zraven z rokami ali celo celim telesom. Za veliko pojmov je sama poiskala znake oz. vsaj ne vem, da bi kateri izmed naju – staršev – namenoma iskal in jo učil znakov za lažje sporazumevanje. Za besede za katere ima posvojen zankovni način, ne kaže interesa, da bi jih verbalizirala. Težko je ta način tudi ignorirati oz. s vzpodbujanjem prelisičiti, ker se zelo hitro zapre, če želiš “sforsirati” kakšno besedo. Ne trmari, ampak kar zmanjka je – če že, besedo zašepeta.

Še to: pri večzložnih besedah obvezno požre prvi zlog.

Zelo sem se razpisala, upam da ni preveč in da je to, kar ste želeli. Lep večer. In še enkrat hvala.

Kalina

Kalina,

Razvoj govora in jezika poteka pod vplivom različnih dejavnikov, pa tudi pod vplivom otrokovega temperamenta, interesa ali stila učenja. Pri stilu učenja govora obstajata dva ekstrema (oba sta »normalna«, zato ne moremo reči, kateri je boljši).
Med stiloma je veliko možnosti oziroma variant, kjer se lahko nahaja otrok. Prvi stil je tako imenovan referenten, kjer otrok daje prednost poimenovanju oseb, predmetov, določenim glasovom – njegov govor je manj »žargonski« (ne uporablja npr, besed hov – hov , temveč kar kuža), rad odgovarja (ali kaže) na vprašanja npr. kje je avto. S pojavom stavkov je njegov govor zelo podoben govoru odraslega.
Na drugi strani pa se nahaja ekspresiven stil, kjer otrok v razvoju govora bolj »riskira«, manj uporablja samostalnike in bolj akcijske besede (glagole) ali pa besede npr. ne, še pa-pa , se pogosto igra z besedami (npr. prižgaj luč namesto prižgi), ima lahko tudi kakšno skovanko, in uporablja več gest. Otrok s takšnim stilom se rad igra igre »ku- ku«, biba leze itd.
Na začetku bo mogoče otrok z referentnim stilom imel malce večji besednjak, vendar pa se s starostjo razlike zmanjšujejo.

Po opisu sodeč je vaši hčeri bližji ekspresivni stil učenja govora in besed.
Poleg splošnih navodil za razvoj govora (čim več se pogovarjamo z otrokom, mu opisujemo, mu berimo,ne zahtevamo, da besede ponavlja za nami itd.) bi vam svetovala, da v svoj govor vključite čim več različnih besed in se ne ustavljajte le na samostalnikih in glagolih. npr. »pa pa ,ati; avto vozi brm – posnemajte različne zvoke in živali. Lahko tudi kakšne prizor zaigrate. Njene besede samo pravilno ponovite in še ji dodajte kakšno novo informacijo. Npr. žoga. Velika žoga (lahko hkrati tudi pokažete z rokami).
Kar se tiče patonimine – čim bolj jo spodbujajte, da se govorno izraža. Včasih bodite bolj vztrajni – presodite sami kdaj in do katere mere. V takšnih primerih pomaga, če uporabimo kakšno lutko ali igračo in želen predmet skrijemo (pa ga potem skupaj z lutko in otrokom kličemo). Kakšne variante v smislu – povej kaj bi rada – pa vem ne svetujem, ker se pri ekspresivnem stilu ne bi najbolj odnesel.
Upam, da sem vam kaj pomagala. Če ne, me še vprašajte.
Pa še to: govorni razvoj skrbno spremljajte še naprej.

Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (14-11-05 22:11)

Hvala za izčrpen odgovor! Pomagali ste veliko. Na približno tak način funkcioniramo že zdaj. Saj ima punca rada ritmične pesmice in igrice. Predloge bomo upoštevali in tudi fino je vedeti, da je prav, da je ne forsiramo in da ima pač svoj ritem in razvoj. Glede dojemanja govora v stavkih se sploh ne bojim, ker včasih pove s svojo pantomimo in redkimi besedami take stvari… Vsekakor bomo pa pozorni, če ji bo kaj še delalo probleme kasneje. Zato je pa tak forum več kot dobrodošel za informacije in resnično hvala!
Če me bo pa še kaj begalo, pa vem kje ste.

Lep teden!

mogoče sem preveč površno prebrala. POmislila sm, če punca sigurno dobro sliši. In če sliši vse frekvence (tako nizke kotr visoke tone)…Sicer pa so otroci pri razvoju različni. Imam enega klepetavčke in enega, ki je bil malo bolj pozen…POzdrav! mrož