OBMP – IVF 2024
Zdravo punce.
Še ena, ki se vam pridružuje pri IVF. S fantom se že nekaj časa trudiva in ker nama nikakor ni uspelo, sva se letos spomladi odločila, da greva v pregled in sva bila najprej v Dravljah. Tam je bila, moram reči, obravnava kar ok, glede na renome, ki ga mogoče imajo 🙂 Dobila sva potem navodila, da glede na partnerjev spermiogram, poskušava še nekaj mesecev in potem greva v postopek. Ker pa v Dravljah ni več na napotnico, sva vse skupaj preselila v Postojno, kjer so naju dejansko zelo na hitro poslali na konzilij, katerega imava sedaj v novembru, ergo decembra se začne akcija, v kolikor se vse seveda izide. Pri nama je tako, da on ni ravno briljanten, jaz pa mejne PCO (ob tem velja povedati da jaz sem 35, moj pa 32). Dala sva čez načeloma vse, jaz tudi HyCosy, tako da je sedaj zdravnica rekla, da mogoče bi bila potrebna samo še laparoskopija, kateri bi se pa izognila, ker noben test do sedaj ni pokazal nobenih težav.
Ok, long story short, imam par vprašanj, za vse ki ste že dale nekaj čez in moram priznati, da ne glede na to, da sem pričakovala, da bo potrebna pomoč, me je strah. Torej, zanima me, kako ste se ve s tem soočale, predvsem okolica, družina, ter seveda služba. Glede na količino obiskov, ki jih pričakujem, da bodo potrebni v ambulanti, ali je smotrno v službi povedati, kaj se dogaja?
Je katera imela IVF ICSI in ob tem izkušnje? Ker pri nama je velika verjetnost, da to pride v poštev. Berem svašta, načeloma naj nebi bilo težav z zarodki, ampak kaj pa če? Ter ali je ob tem možnost genetskega testiranja (to sem pozabila preveriti v PO).
Verjamem, da se mi še kakšno vprašanje porodi. Nisem uspela prebrati celotnega pogovora, tako da bom vsaki hvaležna za čas 🙂
Držim pesti ter vso srečo vsem, ki ste že na poti do ➕.
@Boninoxi najprej ti želim vso srečo in pa veliko potrpljenja.
Jaz sem vedno imela umetno oploditev kot neko možnost v primeru, da nama naravno ne bi uspelo, pa sem ko je prišlo do tega, da je to edini način, da zanosim, vseeno potrebovala nekaj časa, da sem to sprejela. Dejansko mi je mož (ko sva še imela možnost da zanosim po naravni poti) celo rekel, da mi ne želi, da bi šla na umetno… Ampak ko je to edina možnost jo seveda poskusiš. Doma (starši) so to normalno sprejeli, predvsem ker so vedeli kako dolgo sva se trudila in pa, ker sta še dve družinski članici potrebovali IVF. Sama sem že pred prvim posvetom prebrala ogromno tu na forumu, pa tudi na FB, tudi na internetu se najde ogromno informacij, tako da sem bila pripravljena na to kaj ne čaka.
Jaz sem pred prvim postopkom povedala 3 osebam v službi in jih prosila, da ostalim ne povedo, saj ne bi želela vsem razlagati izida postopka. Ko sem prišla iz bolniške pa ne je 3/4 sodelavcev vprašalo ali je uspelo in mi je bilo težko vsem povedati, da ne. Zato po tem nisem več govorila ko sem šla v postopek, sem si izmislila kaj drugega (sem pa zaradi drugih razlogov imela večkrat preglede in pa večkrat sem moža spremljala, tako da ni bilo ravno sumljivo ko sem zaradi UZ manjkala. Od začetka sem celo menjavala izmene ali pa koristila dopust za UZ, da nisem manjkala v službi.
Tako, da na tvojem mestu bi svetovala, da rečeš npr, da imaš zdravstvene težave, zaradi katerih boš imela več kontrol oz boš večkrat odsotna, ne bi pa povedala točno za kaj se gre. Odločitev je sicer tvoja.
Midva sva imela predviden ICSI, ker so oploditve delali z zamrznjenim semenom, vendar je to bilo tako dobro, da so vseeno naredili IVF. Sicer sam način oploditve naj ne bi vplival na kvaliteto zarodka oz morebitne napake ipd.
Genetsko testiranje kakor jaz vem ni mogoče (se tudi v Sloveniji ne dela), PGD delajo samo v Lj pa še to samo pri parkih kjer je potrjeno, da ima eden ali oba neko gensko napako, ki bi jo otrok lahko podedoval.
Skratka, zaupaj zdravnikom, pripravi pa se na to, da mogoče ne bo uspelo v prvo, na žalost čudežnega recepta ni in nekateri rabimo več poskusov, da uspe, nekaterim uspe v prvo, nekaterim pa sploh ne…
@boninoxi hej! Držim pesti da bo šlo pri vama hitro in gladko!
Kar se Dravelj tiče, hvala bogu da nimajo več na napotnico. Midva sva bila tako butasta, da sva šla letos samoplačniško, ker sva mislila da bo bolj individualna obravnava in vse je bilo hitrejše. Ampak moja punkcija je bla izkušnja iz pekla in trenutno sva iz neuspešnega prenosa in ne vem če lahko grem še kadarkoli čez ta postopek zaradi izredno travmatične izkušnje v Dravljah. Neverjetno, res.
Pri nama so prvi krog delal ICSI v UKC LJ, žal neuspešno. Pri meni so dobili samo 4, oplodila sta se 2, razvil in zamrznil se je samo 1. Je pa imel moj dragi zelo slabe rezultate (zato tudi ICSI) in so rekli da tako pač je, da se nikoli ne bo izboljšalo ampak se je dejansko popolnoma normaliziralo z super rezultati nekaj mesecev kasneje, tako da mogoce lahko tuki vseen nekaj poskusita.
Po mojih izkušnjah je IVF rollercoaster. Ogromno čakanja in potem navdušenje in možnosti in na žalost velikorat razočaranje. In verjetno (žal sama še ne vem ?) nepopisno veselje ko rata.
Midva sva povedala družini in najbližjim prijateljem. Meni ful pomaga da lahko z nekom malo predebatiram. Te pa ne bojo nikoli zares razumeli in včasih bo kej res butastega iz njihovih ust prletelo, ampak ne mislijo slabo ? V službi sem povedala samo dvema s katerim se družimo tudi izven službe in smo res dobri prijatelji in jima zaupam. Ostalim pa sem rekla samo da nekaj osebnega zdravstvenega urejam in to je to. Mam na srečo super ljudi okol sebe, ki spoštujejo in ne rinejo v mene ali druge, da bi zvedeli kaj to je.
Anyhow, evo cel spis, ki upam da ti kej pomaga ? ?
Zdravo punci.
Hvala za izčrpne odgovore. Sama sem ravno zato skeptična komu razlagati, razen bližnjim, ker se mi zdi da samo ustvarja dodatni pritisk. je pa res, da najverjetneje ne veš točno koliko in kdaj boš manjkal? Je pa tu še vprašanje, kako oz. če pripada bolniška po punkciji/transferju? Ker bi vseeno rada bila v službi fer, ker se drugače dobro razumemo.
Ja sva dejansko že izboljšala rezultate spermiograma ampak glede na vse skupaj nama je predlagala OBMP, ampak ne izključujemo možnosti naravno. Vem pa tudi, da se na tem, zdaj z rezultat kot so pri mojem, nekih čudežov ne da ustvariti (vsaj po besedah teh zdravnikov. Če imate pa kakšen praktičen nasvet, pa kar na dan z besedo! Moj redno uživa catafertyl ter dodatne vitamine, ter redni šport in praktično nič alcohol (kadil nikoli ni).
Glede Dravelj pa tako, da že kot sem slišala, da delajo punkcijo na živo sem rekla da ni pogoja?
Glede rezultatov pa vem, da moram biti previdna ampak koliko? Ker kar nekako upam/želim, da je to rešitev?
@Boninoxi težko je vedeti točno kolikokrat boste manjkali. Jaz sem npr v prvi stimulacijo imela 3 UZ pred stopko, potem ti pripada bolniška od punkcije do prenosa (načeloma 5 dni), po prenosu so v Lj načeloma dali 3 dni, v MB 14, se pa lahko s svojo osebno zdravnico dogovoriš kako dolgo boš na bolniški, zdaj če nimaš stresnega in fizično napornega dela greš lahko hitro delati.
Uspešnost postopkov naj bi bila do 35 leta nekje 35%, po 35 pa pada. Jaz sem imela 2 postopka, 7 prenosov, pa je bil samo 1x krvni pozitiven, na UZ pa ni bilo ploda. Žal ni tako kot v filmih, da kar uspe – ene sicer imajo to srečo, da uspe, ni pa to pravilo.
Drugače za boljši spermiogram se priporoča cink, zdrav življenjski slog (brez alkohola, cigaret, čim manj stresa).
nikita21, 20.10.2024 ob 10:26
zasanjana90x672, 16.10.2024 ob 06:47
Punce danes imam ob 11.00 potrditveni UZ a si zjutraj ob 9.00 kljub temu vstavim utrogestan? Ali si raje kasneje?.
KOk ke blu na potrditvenem?vse ok?
VSe ok?plod velik 11cm in srček bije. Upam da tako ostane ???
Novinka_149, 21.10.2024 ob 19:38
@boninoxi hej! Držim pesti da bo šlo pri vama hitro in gladko!
Kar se Dravelj tiče, hvala bogu da nimajo več na napotnico. Midva sva bila tako butasta, da sva šla letos samoplačniško, ker sva mislila da bo bolj individualna obravnava in vse je bilo hitrejše. Ampak moja punkcija je bla izkušnja iz pekla in trenutno sva iz neuspešnega prenosa in ne vem če lahko grem še kadarkoli čez ta postopek zaradi izredno travmatične izkušnje v Dravljah. Neverjetno, res.
Pri nama so prvi krog delal ICSI v UKC LJ, žal neuspešno. Pri meni so dobili samo 4, oplodila sta se 2, razvil in zamrznil se je samo 1. Je pa imel moj dragi zelo slabe rezultate (zato tudi ICSI) in so rekli da tako pač je, da se nikoli ne bo izboljšalo ampak se je dejansko popolnoma normaliziralo z super rezultati nekaj mesecev kasneje, tako da mogoce lahko tuki vseen nekaj poskusita.
Po mojih izkušnjah je IVF rollercoaster. Ogromno čakanja in potem navdušenje in možnosti in na žalost velikorat razočaranje. In verjetno (žal sama še ne vem ?) nepopisno veselje ko rata.
Midva sva povedala družini in najbližjim prijateljem. Meni ful pomaga da lahko z nekom malo predebatiram. Te pa ne bojo nikoli zares razumeli in včasih bo kej res butastega iz njihovih ust prletelo, ampak ne mislijo slabo ? V službi sem povedala samo dvema s katerim se družimo tudi izven službe in smo res dobri prijatelji in jima zaupam. Ostalim pa sem rekla samo da nekaj osebnega zdravstvenega urejam in to je to. Mam na srečo super ljudi okol sebe, ki spoštujejo in ne rinejo v mene ali druge, da bi zvedeli kaj to je.
Anyhow, evo cel spis, ki upam da ti kej pomaga ? ?
Oh ja Dravlje…si hitro na vrsti, ampak moraš v zakup vzeti nestrokovno vedenje in žaljenje. Bila 1.postopek pri Resu v Dravljah. Grozna izkušnja ja res js. Samo stran od tam. Punkcija na živo, da bi umru, potem ti še reče pa kaj jamrate..pa ssm imela 18 celic. Se dobro, da so jim vzeli koncesijo. Samoplacnisko pa tako sploh ne bi šla sem.
Sem bila zdaj v Lj..nimam kaj slabega za rečt. Tudi punkcija pod lokalno in sploh ni bilo hudo! Res ne.
Jaz v službi nisem povedala, ker nisem želela da vedo za moje probleme. Sem si vedno nekaj zmislila.
Še moj dodatek … na začetku nisem povedala nikomur. V službi sem po potrditvenem uz povedala šefoma in eni sodelavki. Ostalim ne, ker se nisem in tudi nimam namena spuščati v debate z ljudmi, ki o tem nimajo pojma … ob manjka v službi sem brez slabe vesti vzela bolniško in rekla, da imam zdravnika. Itak jim nisi dolžna razlagati podrobnosti. Sem pa povedala kolegici, ki so ji zadeve jasne. Od sorodnikov, sosedov ne ve nihče. Verjemite, ljudje še vedno ne razumejo teh zadev. Ogromno je pametovanja, obsojanja …
Je pa pri nama bilo tako, da so zaradi let (39) res pohiteli (na srečo nobenih gin. težav). Ob prvem prenosu (dva zarodka) sem bila prepričana, da bo itak kar takoj uspelo. A ni. Je pa par dni za tem uspelo naravno. Naj bi zaradi vpliva hormonov oz. zdravil bila večja možnost zanositve. A končalo se je s ss. Točno po dveh mesecih sem šla na prenos ?. Kar tako. Da pokurim edinega ? in grem v nov (drugi) postopek. Ampak ni bilo potrebno, ker je uspelo. In počasi bomo trije. ?❤️?
Od punkcije do zadnjega prenosa so minili štirje meseci. Bilo je kot na vrtiljaku. A vredno!!!
Vsem, ki se boste znašle v tem, svetujem, da si vsak obisk pri zdravniku načrtujete kot nek izlet (vsakokrat sem v mislih imela: na hitro v bolnico, potem pa v šoping, kavo, sprehod …). Srečno vsem! ?
@Boninoxi nama so na konziliju vzeli kri za SPB, tako da verjetno bo pri vama enako, ne vem pa kako oz če bodo decembra delali (Lj in MB namreč decembra ne izvajajo postopkov, imajo med prazniki kolektivni dopust.
@nika345 jaz sem mela z Estrofemom in nisem imela stop inekcije. Pri meni so vedno samo gledali kako je zadebeljena sluznica pa da je nekje tko v ciklu, da bi lahko sicer bla ovulacija.
Nazadnje sem imela prvi UZ 12 dan cikla, ker sluznica še ni bila dovolj debela sem prišla še enkrat na UZ (neka 2 dni kasneje) in potem so me 5 dni po tem naročili na prenos.
Srečno! ?