A je imel tudi kdo med vami grozne sošolce v osnovni šoli, kjer je vsak mislil le nase in je bilo veliko rivalstva v razredu na različnih področjih (kdo je bolj popularen, katera je najlepša med puncami, kdo se najmanj uči in ima vseeno 5, kdo je glavni, kdo zna najbolj manipulirati, kdo ima največ medalj itd).

Potem, ko ste se razšli po valeti, pa so se kar naekrat začeli vsi govoriti, kako smo bili dobra klapa?

Moji sošolci so bili taki. Take foušarije in hinavščine tudi kasneje nisem nikjer videla, kakor so jo bili sposobi moji sošolci, takrat smo bili otroci.

Po valeti pa so se kar naprej začele obletnice. Skoraj vsako leto se je en spomnil: ‘Kaj pa če bi spet naredili obletnico valete.’

Jaz ne morem…

Kako je pa pri vas s temi obletnicami? Se dobro razumete s sošolci iz OŠ? Je imel kdo slabe izkušnje?

Ne vem, zakaj bi morala….
Jaz na tvojem mestu prav tako ne bi, če bi čutil odpor.

meni so tudi te obletnice kr neki….
Sem bila med ‘najmanj priljubljenimi’, unicili so moje otrostvo, od prvega pa do osmega razreda sem bila zanicevana,norca so se delali iz mene vsak dan. Zdaj sem odrasla,samostojna… Do sedaj nisem sla na nobeno (mislim da sta bile 2),ampak na naslednjo grem sigurno,da pokazem kaj sem in da vsi vidijo da se je iz grde racke razvil pravi labod. Pa nisem stara, 22 jih stejem, ampak zivljenje me je teplo, v soli in izven sole in sem ponosna na to kar sem postala, mocna in neodvisna zenska.
Ce ti ni da gres ne it, zna bit zoprno, ampak vsake toliko je za ego lepo videt kako so tisti nekoc ‘priljubljeni’ danes na dnu…. Moje mnenje,vsak nosi svojo zgodbo…..
LP, Labodka

Bravo, Enataka!

Zelo veliko si naredila na sebi! In zelo dobro si se držala ter obdržala pri vse zoprnijah v šoli in izven nje.

Prav občudujem te, da bi se lahko srečala z njimi, ne da bi te to srečanje čustveno premetavalo sem ter tja. Waw!

Sem imela zelo slabe izkušnje z osnovno šolo,zaničevali so me in skoraj popolnoma uničili,po koncu sem bila psihično čisto na tleh.Danes sem veliko več kot oni pa še luštna sem bolj od marsikatere sošolke.Pa mislim,da me tudi na nobeni obletnici ne bodo nikoli videli.Stara sem pa 19 let .

Nimamo obletnic valete, z večino nismo ostali v stikih. Se pozdravimo, če se vidimo (če se spoznamo 🙂 ), to je pa to. Pa nimam slabih spominov na OŠ, ampak enostavno so se naše poti razšle. In ne vidim razloga, da bi se nekaj dobivala z njimi in ugotavljala, kam je koga pripeljalo življenje, ker z njimi nikoli nisem imela globjega odnosa.

Gimnazijski sošolci so pa druga zgodba. Takrat smo bili toliko starejši, da smo res postali prijatelji in še danes se relativno redno srečujemo.

Leelee_

zelo se mi zdi lepa ta misel, čemu bi se z njimi dobival in ugotavljal, kam je koga pripeljalo žilvljenje.

Mogoče pa je namen teh obletnic, da tisti, ki se jim nič ne dogaja v lajfu, ugotavljajo, kaj je z drugimi in malo preverijo, kje so, glede na svojo generacijo… Ne vem, tak občutek imam pri svojih OŠ sošolcih.

Kaj pa se vam zdi, kaj je res tisti pravi, globji razlog za obletnice?

Glavni razlog je firbec.

Enak vzrok kot za buljenje Kmetije 🙂

In ne, tudi jaz ne hodim na te obletnice. Mi je nerodno, ker nisem praktično nič posebnega dosegel… Me pa malo zanima, kako gre kaj drugim, pa ne dovolj da bi šel zraven.

Ista zgodba kot pr men, sam da se mi je to dogajal u sredni šoli in ne u osnovni.

Pr men je tut obratn to, da se še dans družmo nekateri iz OŠ vsak vikend, s tistmi iz sredne šole pa si ne morm več mislit, da bi mej kaj posla z njimi, predvsem zarad njihovga špananja in materializma (če se prpeleš z BMW-jem, si vredu, če nosiš znamke DC, Pepe Jeans, Armani in tk naprej, si tut vredu, če teh stvari nisi meu, si biu pa kr nula).

Ampak se na njih več ne oziram; včasih so se delal norca z mene, kaj več pa ne, ker so dobr vedl, da sm svoj človk in da me njihovi komentarji ne zanimajo. Ta pravi “Savinčani”, niso seveda ne vsi taki, ampak sm že od stare mame slišu, da so is teh koncev vedn bli bolj fini in materialistični. In s takimi ljudmi js niam posla, ker mi je dost bolj pomembn karakter človeka, ne pa, kar ma na seb in ker avto fura in tk naprej.

Tak da bot vesela, d si se jih rešla za vedno, na obletnce ti pa tut ni treba hodit, če ti ne paše. Raj sm ob koncu tedna v eni osameli gostilni s prijatli, ko me sprejmejo takšnga, kot sm, ko pa bit zraun njih v nekem diskaču, ko se dejansko z nobenim ne morš nič pametnga zment.

Tudi mi v osnovni šoli nismo bili “super klapa”, ampak mislim, da se večina tega zaveda. Obletnice se organizirajo na vsake par let, ampak še nisem bila niti na eni. Čeprav sem v teh letih dosegla več kot marsikdo od mojih sošolcev in nisem več tista grda debela, ki je nihče ni hotel pogledat. Z nekaterimi sošolci se še vedno družim in jih itak pogosto vidim, drugih pa niti nimam želje srečevati.

Veliko raje grem na obletnico srednje šole, ker tam smo pa res bili fajn klapa in res uživam v družbi teh ljudi.

Srednja grem vedno in pomagam tudi organizirat in se imamo ful dobro do jutra
Osnovna pa sem bila enkrat in mi je žal da sem šla, ne grem več.Ittak sošolka ki smo se najbolj razumele je umrla tako da za druge pa me ne briga kaj dosti