Imeli smo jo, to soboto, katastrofa!

Veselila sem se je, videti sosšolce, obujati spomine in počvekati malo o tem in onem, vsaj tako sem si predstavljala! Pa se je sprevrglo v samo hvalisanje in obiranje tistih, ki jih ni bilo, jim baje ni uspelo v življenju, nimajo kaj pokazati…..
Sošolke so večinoma obujale spomine na porode, čvekale o otrocih in njihovih uspehih, sošolci so gradili, se pogovarjali o avtih……..
Halo imeli smo občletnico mature ne pa ugotavljanje komu je ratalo, komu pa ne.
Želodec se mi je obrnil, ko so mi že tretjič zastavili vprašanje, koliko otrok imam, kje sem v službi…..
Ob enih sem spokala, dovolj mi je bilo porodov, avtov….., dovolj mi je bilo “sošolcev”!

Obletnico sem si predstavljala drugače, pa vi?

Jaz sem jo iz istega razloga prešpricala.
Samo govorjenje o otrocih, službah, denarju, dragih potovanjjih. In seveda začudnost zakaj pa še nisem poročena, zakaj še nimam otrok. Ker pri 27ih pa brez otrok pa menda res ni normalno.

Ojej, še na eno nisem šla, pa je že toliko let minilo. Sicer ne toliko za to ker ne bi šla, ampak ker vedno izvem da so bile ko so ravno mimo in mi kdo pošlje kakšne slike.
Slišala sem pa, da pri nas srednješolke še albume nosijo zraven, ma k…, jaz jih nimam, bom enkrat ko grem kar cel computer zraven privlekla, hehe.
Se mi pa zdi da so te obletnice na sploh bolj mišljenje kot hvalisanje, vsaj med ženskami je tako, pa šinfanje katera se je zredila in to in ono.
Najboljše se je za obletnico oblečt kot prepelica, nadet najboljšo lasuljo, umetne nohte gor, na leasing ferarrija in si tam ves oh in sploh ;).

Po mejem ni nikjer drugač. Pri nas je bila prava mora. Razdeljenost na “klane”, polna usta hvale,… Naslednjič me ne bo. Tega ne bom pogrešala. Raje grem kam z družino.

Še nikol bla. Niti ne vem, če jo sploh organizirajo.

Potem mi nismo izjema 🙂
Ja, seveda albumi pa moraj biti. Pa slike otrok, porok, dragih počitnic.
In seveda, če greš smučat le na slovensko smučišče nisi ‘in’, moraš iti vsaj v Avstrijo, če ne Švico ali Francijo (to da potem pol dopusta preživiš v lokalih in ne na dilcah, to seveda ni pomembno).

Ko bom imela odlično službo, doktorat in še kaj, se bom oblekla v najbolj zdelane kavbojke in prišla peš na obletnico 🙂 pa naj govorijo, da sem ena uboga para :). Jaz sem bom pa pri sebi nasmihala.

Hm, zanimivo je bilo brati vaša mnenja.

Meni doma vedno pravijo, da sem čudna, ker sem že napovedala, da ko bo naslednja obletnica mature, valete, da enostavno ne bom šla.

Od vseh teh “zabav”, sem bila le na after-partyju maturantskega plesa pa še to le zato, ker sem imela spremljevalca. Na after-partyju valete in na maturantskem izletu nisem bla, ker sem tam počne le eno – pije do onemoglosti. In temu jaz le rečem, ne, hvala! Raje grem ven, s kolesom, z rolerji, se dobim s prijateljico, poklepetam….itd.

Obletnica valete je tudi že bila, vendar nisem šla, prišlo jih je itak samo 7 in je bilo baje zelo bedno. Obletnica mature pa ravno tako, nas je bilo zelo malo in še to se je vse skupaj končalo v diksoteki…. govorilo se je o tem, kdo hodi s kom, kaj kdo študira… potem pa smrtna tišina in nobenega interesa več. Bila sem tam eno uro, potem pa sem šla na avtobus in domov!

Doma sem si pripravila kopel, potem sem se spravila brat neki roman in sem mnogo bolj uživala.

Namreč, nikoli si nismo ne v OŠ ne v gimnaziji bili tako zelo blizu, da bi jih pogrešala… tako da je meni popolnoma vseeno, ali še bo kdaj obletnica valete/mature ali ne, eno je zagotovo, mene tam ne bo! 😉