Pozdravljeni,

sem oče dveh otrok (5 in 3). Stike imamo določene. Obenem pa pridem tudi na obisk k otrokoma, kjer živita z mamico in sta z menoj tudi, dodatno, izven rednih stikov.

Zanima me kako ta situacija vpliva na otroka, z vidika “reda” in navad, ki jih bosta rabila skozi šolo ter življenju, ter kako to vpliva na njuno dojemanje situacije, to da ne živimo več skupaj? Ali so obiski na domu pri mami priporočljivi oziroma se odsvetujejo, kot tudi kakšni skupni sprehodi (ogled lučk) v mestu.

Z mamico se ne “rušiva” kar zadeva otrok, tudi sicer ne, enostavno nisva za skupaj, ne delujeva pa negativno en naparam drugemu. Zato imamo tudi skupne večerje, kosila, tudi morje.

Hvala in lep pozdrav.

Pozdravljeni,

Zapisali niste ničesar, kar bi lahko negativno vplivalo na razvoj obeh otrok. Najbolj temeljno je, da otroka ohranjata občutek, da ju imata še naprej oba starša enako rada. Iz tega potem sklepata, da nista izgubila nobenega od staršev in da sta še naprej varna. Situacije, ko se starši kregajo, lahko na otroka vplivajo negativno, ne zaradi prepirov samih, ampak ker je otroka strah, da ga bo eden od staršev zapustil in da ne bo več skrbel zanj. Ne gre torej za sam prepir, ampak za eksistenčni strah, ker otrok situacijo procesira s svojo infantilno črno-belo logiko. To ali skupaj preživljate čas ali ne, nima pomembnega vpliva na njun razvoj. So pa sigurne neke pozitivne nianse, če vidva še naprej gojita kvaliteten, spoštljiv odnos.

Na podlagi izkušenj dodajam komentar, za katerega niste vprašali. Starši, ki tako skrbno in zaščitniško skrbijo za dobrobit svojih otrok, včasih pozabijo na tiste manj prijetne, ampak zelo pomembne dele vzgoje. To je discipliniranje, krepitev tolerance na frustracijo, držanje meja, izpostavljanje otroka tudi neprijetnim izkušnjam, uklanjanje zahtevam itd. Z ničemer niste namignili, da bi vidva pozabljala na ta del. To omenjam čisto tako, na zalogo, kot zaznamek tudi za ostale bralce. Vzgojna formula za zadovoljno in uspešno odraslost je ljubezen + disciplina. To je formula, da ne vzgojim razvajenih in prezaščitenih otrok. Če vas bo zanimalo več na to temo, priporočam knjigo Mala knjiga za velike starše.

Lep pozdrav,
Uroš Drčič

To, da greste kdaj kam kot družina, je seveda lepo. Otrok s tem ne boš nič zmedel.

Te pa opozarjam na nekaj. Prej ali slej boš ti ali bivša žena spoznala koga novega in ta pravljica se bo zelo verjetno končala ali morala končati. In ta idila se včasih konča zelo grdo in se popolnoma poruši. To pa seveda škodi otrokom. Zato ne bi bilo neumno, če se že zdaj omejita na skupno druženje, ki je izvedljivo kljub novim partnerjem (ob predpostavki, da naletita na razumevajoče ljudi, ne na posesivne – slednjih je neprimerno več, prvi so izjema).