Obisk – nikoli ni časa
V tujini imam sestrično. Vedno sva si bili zelo blizu. Redno kontaktirava, pogosto se obiskujeva…oz. jaz njo obiskujem pogosteje kot ona mene, saj tam preživljam dopust.
Zmeraj povabi, nikoli se “na vrat na nos” ne odpravim k njej, pred tem se uskladiva, povem kdaj pridem, kako dolgo bom ostala,…ona pove, če ji takrat ustreza in če ji, jo obiščem.
A zadnjih nekaj let opažam, da ko pridem ….ona nikoli nima časa zame. Pa to ne pomeni, da bi me morala 24h na dan zabavati, … Se mi pa zdi nespoštljivo, da je s svojim fantom tudi takrat nenehno skupaj (tako kot če mene ni tam), včasih se odpeljeta kam in gresta brez mene po svoje, jaz pa med tem čakam pri njej doma, ali pa grem že stotič po mestu…sama.
Počutim se osamljeno in kot nekakšno tretjerazredno kolo.Vem, da ni ona odgovorna za moje počutje, mi je pa tak odnos nespoštljiv, ker menim, da če se dogovoriva da jo obiščem, naj bi se toliko organizirala, da bova ta čas bolj intenzivno preživeli skupaj. Ne,ona pa se ne ozira na to, če sem jaz tam ali pa ne.
Nikoli ni omenila, da bi ji bila na poti….se pa obnaša tako.
Če bi vedela, da nima časa je zagotovo ne bi obiskala, saj razumem službene in partnerske obveznosti.
Če bi želela sama preživljati dopust, bi si privoščila kakšno drugo destinacijo (kar si tudi privoščim…grem s prijatelji, partnerjem, sama). A kadar obiščem sestrično, želim preživeti kvaliteten čas z njo, (teh nekaj dni) in ohranjati vezi…to je zmeraj namen mojega obiska.
Zadnjih nekaj let (torej nekaj obiskov) se mi dogaja, da se vrnem domov bolj zamorjena, kot pa dobre volje in me ima, da bi pretrgala vse stike. Počasi mislim, da je to “obiskovanje” izguba mojega časa in denarja, da se sploh odpravim na pot.
Kakšne so vaše izkušnje? Vas to, da nekoga obiščeš “in nikoli nima časa zate” jezi? Kako se s tem spopadate….ste imeli kdaj občutek, da ste nekoga obiskali, a ste se počutili, kot da ste jim na poti (po njihovem obnašanju sodeč)?
Počakaj, da te sama povabi, če te bo, ji povej, da ti ni, da bi sama preživljala dopust, zato si se odločila, da greš drugam, potem pa boš videla reakcijo, če ji bo ok, potem veš, da si ji v napoto, če pa te bo hotela videt, potem si bo verjetno tudi vzela več časa zate glede na to, da si izrazila, da nočeš biti sama.
Ce si pri njej pogosto na dopustu, tako kot sama pravis, si ji ze domaca, mesto ti je domace in ona verjetno tebe jemlje kot domacega druzinskega clana, ki se seveda sam znajde.
Tudi jaz hodim k sestricni in sorodnikom na dopust/obisk, pa ne pricakujem od njih, da v casu mojega bivanja bistveno spreminjajo svoj vsakdan. Se znajdem sama, tudi ce je meni mesto povsem neznano.
Po mojem od sestrične preveč pričakuješ. Imeti zastonj bivanje – vprašaj se, kako jo s tem utesnjuješ. Ima sobo s kopalnico za goste? Če slučajno ima, to sama čistiš? Če ima penzion za turiste, ji kratiš zaslužek? Potem hrana – pričakuješ, da bo nakupovala in stregla ona, ali si to podelita? Ona ima svoje življenje in nekam čudno bi se zdelo, da bi ga med tvojim obiskom skenslala in se posvečala v glavnem tebi, ker si kao draga gostja.
‘Jaz njo obiščem večkrat kot ona mene, saj tam preživljam dopust’ . ???
Povabi ti njo, naj pri tebi preživi dopust in ji strezi, kot ti od nje pričakuješ.
Morda se ji boš s tem za nekaj sezon odkupila.
Sicer pa po tem, kar si napisala, jaz ne bi več hodila tja na dopuste, vsaj ne zato da bi ‘intenzivno gojila odnose’. Očitno te je nekdo tam pošteno sit, samo preolikan, da bi ti to v ksiht povedal.
Na plan z besedo in željami.
“Sestrična, prosim te za nekaj minutni pogovor.”
“”prav. zdajle?”
“Zdaj, ja.”
“Lej, sem sem prišla, da bi bila več s teboj. Ko pridem ….nikoli nimaš časa zame. Pa to ne pomeni, da bi me morala 24h na dan zabavati, … Se mi pa zdi nespoštljivo, da si s svojim fantom tudi takrat nenehno skupaj (tako kot če mene ni tam), včasih se odpeljeta kam in gresta brez mene po svoje, jaz pa med tem čakam pri tebi doma, ali pa grem že stotič po mestu…sama.
Počutim se osamljeno in kot nekakšno tretjerazredno kolo.Vem, da nisi odgovorna za moje počutje, mi je pa tak odnos nespoštljiv, ker menim, da če se dogovoriva da te obiščem, naj bi se toliko organizirala, da bova ta čas bolj intenzivno preživeli skupaj. Ne,ti pa se ne oziraš na to, če sem jaz tam ali pa ne.
Če bi vedela, da nimaš časa te zagotovo ne bi obiskala, saj razumem službene in partnerske obveznosti.
Zadnjih nekaj let (torej nekaj obiskov) se mi dogaja, da se vrnem domov bolj zamorjena, kot pa dobre volje in me ima, da bi pretrgala vse stike. Počasi mislim, da je to “obiskovanje” izguba mojega časa in denarja, da se sploh odpravim na pot.”
No sedaj pa te besede samo tako obrni, da boš povedala isto, vendar asertivno, da bo imela možnost popraviti stvari, da bo uvidela, da si želiš biti z njo.
Odnosi med ljudmi se spreminjajo, ker se pac spreminjajo tudi ljudje sami. Sestricna zivi v tujini, dalec stran, in ima svoje zivljenje. Lahko da sta bili dobri prijateljici v otrostvu, toda odrasli imajo svoje obveznosti. Pricakovati je, da se bosta videvali vedno manj. Nima smisla, da bi obiske vzdrzevali samo zaradi tradicije, ce se ti na teh obiskih ne pocutis dobro. Ne vem, zakaj bi stike pretrgala – pisi ji za novo leto, se kdaj pokliceta in takrat fajn poklepetata itd. Videti pa je, da se bodo stiki pocasi sami izpeli.
kar je petra2 napisala, tako nekako se je počutila moja “prijateljica” ob meni. In mi je nekaj takega tudi povedala. Sem ji odgovorila da me ne moti, da sem jo bila vesela, ampak da imam tudi moje življenje in vsakodnevne obveznosti katere ne spremeni njen obisk. če ne nesem ekološke smeti isti dan ob določeni uri ven, tako kot vsak dan, ko pobirajo smeti, bodo te smrdele v hiši, če ne plačam računov takrat, ko dobim opomin, bom izgubila poslovne stike zaradi izklopa za kakšen dan, če si ne vzamem pol ure za stušat se in umit lase-kot si vzamem po navadi vsak dan, ne bom fajn sprejeta v službi-se namreč zelo mastno potim in manj časa se ne morem rihtati. Je ogromno takih reči in je res da vsaka vzame 15 min do pol ure, a jih delam vsak dan in njen prihod ne spremeni nič, jih vseeno moram narediti. je rekla da pride za en dan in je bila pri meni 8 dni. Prvi dan sem bila z njo 6 ur. Drugi dan 3 ure. Tretji dan 1 uro ker “svakog gosta tri dana dosta”. Če bi povedala da bo en teden, bi ji itak rekla da nimam časa, ali da imam delavce v hiši. Ker se še sama z mojo družino komaj znajdem da vse sfolgam in ne rabim nekega prilepka če mu ne morem privoščiti posebno sobo in posebno kopalnico da lahko gre moje življenje in cele družine nemoteno naprej. Lahko da se vam zdi egoistično, a edino tako zadržim službo. Nisem superženska.