Pozdravljeni moji forumovci
Kar na začetku veliko užitka pri moji žalostni zgodbi. Tako, kot sem že omenila, da bom še to napisala to mojo zgodbo, ki je v povezavi z Kopersko nočjo Tam sem obljubila, da vam bom še eno mojo nesrečno zgodbo opisala ampak kljub temu na zahvalo moje hčere se je srečno končalo pa mi vsi lahko pišete kaj menite o tem na to mojo nesrečno zgodbo pa kar bom začela.
Moja hčera je imela obhajilo pred 4 leti. Ker sem morala za vse jaz poskrbeti, ker bivšega moža to sploh ni zanimalo sem se potrudila jaz, da bo potekalo tako kot je treba za lepi spomin in kaj lepi spomin zelo grdi spomin. Zaradi tega je moja hči dobila odpor do verouka in sploh rada ne govori, ki še kmalu bo šla k birmi najraje nebi šla žalostno kaj ne???
Takrat, ko se je moja hči obhajala sem bila še poročena z bivšom možem. Pri obhajilu sem kupila prekrasno obleko za hčero bila je kot nevesta to obleko mi je zrihtala ena moja prijateljica, ki jo je prinesla iz tujine ta moja prijateljica ima avto hišo avtomobilov, ki so znani po celi Sloveniji, ki sedaj nebi rada pisala katera avto hiša je, ker sem lahko prepoznavna pa tudi, če bi bila prepoznavna nič hudega saj pišem resnico ne pa laži. In kaj kupila sem tudi sebi kostim in možu lepo obleko kot se spodobi za cerkev oz za obhajilo hčere. Nato sem plačala cerkvi za rože, ki niso bile drage, ker sem dala od srca. Nato sem rezervirala gostišče pri najbolj znanemu gostincu v Sloveniji in v tujini mogoče si lahko predstavljate kdor bi to bil no saj to ni sedaj tako važno. Bivši mož i sploh ni dovolil, da bi mojo mamo in sestro povabila na hčerkino obhajilo njegova mama pa je bila, ki ga je tako zanemarjala od malega ga je pustila in šla k drugemu moškemu živeti, ki je tisti moški bil bolj prej, kot pa lasten sin. Ko se je končalo to vse v cerkvi v gostišču moram pa še omeniti, da jaz nisem nič pila mož pa je in mi je vedno govoril daj spij en kozarček boš boljše volje jaz normalno, da sem bila slabe volje zato, ker mojih ni bilo zraven, da bi to veselje podelili skupaj v družinskem krogu. Ko smo odhajali iz gostišča sem se jaz vsedla v avto in hči in je mož že avto zapeljal, ker sem jaz bila sovoznica(mož pa brez ispita sploh ga nima) je tako pameten, da je on moral peljati avto dobro nisem se kregala niti besede nisem povedala in tako smo se odpeljali. Na začetku poti me je mož tako z pestjo udaril po obrazu, da sem takoj dobila zlom nosa vsa sem bila podpluta po očeh vse povsod v nezavesti sem bila, ki se je pa hčera blazno drla jokala in jokala in govorila ati prosim te pusti mojo mamico a vete kako to mene še danes boli ko se spomnim? Boli me samo zaradi otroka, ki je boga reva to vse gledala in doživljala, ko smo pa prišli domov me je pa začel vlečiti za roke in brcati, kjer se je pač dalo po celem telesu otrok se je tako oz, se je tako drla jokala stokala mi pomagala prala me je z vodo in vodo mi je nosila za piti. Nato se je mož ustrašil in je po telefonu začel klicariti mojo sestro, da naj pride in to se je jokal, da ne ve kaj je z mano . Sestra mu je povedala, da ne bo prišla, če danes ni bila zaželjena tudi sedaj ne pride. Sestra sploh ni vedela kaj se dogaja, če je pa on tako razloživ, če bi sestra to vedela normalno, da bi vsi pritekli. Naslednji dan , ko sem malo prišla k sebi in, ko sem videla od hčere obleko mojo obleko od moža obleko tako je bilo kot, da bi se prašiči klali. Tako hudo mi je bilo, da sem mislila, da je konec sveta tako sem se jokala zdravniku sem hodila sram me je bilo nos so mi v bolnišnici ravnali. Ker sva z možem bila skupaj v istem podjetju so slišali kaj se je naredilo to se ne, da skriti. So ga lepo poklicali in dejali, da mi bo moral vso bolniško plačati oz, podjetju je povedal, če pa bo moral to, a me pa rajše ubije. Tako, da moje podjetje je bilo na moji strani in zaradi mene niso hoteli tega narediti, ker so se bali za mene. Bila sem tudi na operaciji roke, ki mi je vse kite na levi roki natrgal še sedaj imam posledice. Ponovno bi morala idit na operacijo roke ampak ne vem kako, ker je rizik roka je točno v rami pri sklepu tako, da še zdravnik se ne upa delati operacije. Tako me boli, ker moja hči ima vse od tega hude posledice, če ji omenim to se kar začne jokati mene pa tako boli, da bi najraje iz te kože, seveda, če bi lahko šla proč. Dragi moji forumovci pišite mi kaj vi menite o tem ?saj vem, da ste vsi široko razgledani zato pišite mi kaj bi vi naredili, da ste bili v moji koži??? Vesela bom vaše pošte pa brez zamere, ki bo kakorkoli kakšna napaka pri pisanju upam, da boste vseeno znali vse prebrati kaj sem mislila napisati o moji tej nesrečni zgodbi.Še enkrat pišite mi vesela bom.
Vse forumovce prav lepo pozdravljam in v naprej hvala za vaša mnenja.
Pozdravlja vas marelica

Kaj naj napišem ob taki žalostni zgodbi ? Nekaj podobnega je bilo pri mojem bratu in svakinji. vem,da je bil brat vsega kriv,ampak kmalu se ni več vedlo,ali je bila prej kuar ali jajce. Ko se ga je brat napil,jo je pretepal,mučil,ugašal cigarete na njej utd. Ko so bila pa obdobja njegove treznosti,ga je pa pred vsemi dajal v nič in poniževala,pa se je krog spet sklenil. Take zgodbe imajo vedno dve plati, pač moški znamo samo z grobostjo,ženske pa bolj na fin način,oboje je za obsojati. Kako se je to vse začelo itak nobeden več ne ve. Pri bratu vem,da ga je pil že prej, zakaj ga je sploh gledala in vzela k sebi vposteljo,večkrat tudi na smrt pijanega ? Po poroki mu je pa vedno dala vedet,da se je z njim itak poročila k je bla noseča z njim. On ji je vračal pa z grobostjo. Oba sta bila kriva,oba uživala v tej situaciji. Zakaj mlada dekleta mislijo,da bojo odvisnike popravile ?

Draga Marelica.
Mislim, da je iz povedanega dovolj jasno razbrati situacijo in je kakršenkoli komentar k temu nepotreben. Imela si moč, da si šla, sedaj ti je poplačano.
Sam mislim, da gre tu kot v dosti takih primerov za čustveno nezrelega, pohabljenega človeka, ki se pa prekleto dobro zaveda tega, kar počne.
Kaže videz nepremagljivega, ki se ga vsi bojijo, v resnici je reva, verjemi, prestrašen kot miš.
Jaz bi ga v vsakem primeru tožil.
Zakaj bi hodil nekaznovano po svetu, in povzročal ljudem gorje? Če misliš da s tem ne boš povzročila njegovih morebitnih izpadov, nasilja, ogrožanja, ga toži.
Če ne, pozabi nanj. Odveži ga iz svoje duše in nikoli več ne pomisli nanj, niti o njem ne piši in govori, ker slabi ljudje so breme za dušo. Lep pozdrav, Sašo.

Draga marelica,

ne morem ti povedati kako hudo mi je zate. Žal pa je takih zgodb veliko. Ti si se rešila iz tega pekla, nekaterim pa to ne uspe. Nekatere se potrudijo, druge zaradi otrok vztrajajo v takih zvezah , ki to niso. Tak človek, kot je tvoj bivši mož, ni sposoben skrbeti za družino in je najboljše , da je sam. Privoščim ti, da si sedaj srečna. Da bi se ti le še zdravje popravilo. Zanima pa me kako si zbrala pogum in ušla iz pekla .Si sama zmogla ali ti je kdo pomagal ?

LP,Kaja

Dragi Sašo
Bom šla po vrstnem redu najprej hvala ti, ko si prebral mojo žalostno zgodbo. Tako ti bom povedala, da jaz osebno, ko sem bila v ločitvenem postopku sem imela dobrega odvetnika, ki je delal 25 let na zavarovalnici. Moj odvetnik mi je v roke dal vse paperje za tožbo imela sem papirje od zdravnikov specialistov in še in še. In kaj misliš Sašo odkrito ti povem, da se nisem upala to storiti, ker mi je grozil prav imaš Sašo, da takšni ljudje so preplašeni kot miši to se popolnoma strinjam z tabo. Ko sedj bi videl ti mojega bivšega moža bi rekel ta ženska se vse laže ampak videz vara.Praviš, da bi pozabila na njega in nobene stike več se popolnoma strinjam z tabo ampak tukaj je otrok, ki mora imeti stike z očetom. Saj moja hči nima rada očeta ampak vseeno sem jaz zelo ranljiva in čustvena ženska in vedno povem moji hčeri ja no … ne smeš tako le on je tebi oče nihče ti ne more biti pravi oče kot tvoj ati vedno ji to govorim. Jaz hčeri nikoli nisem branila stike z njimi tudi nikoli ji nisem govorila o vseh teh problemih kaj se nama je dogajalo hočem, da hči pozabi ampak vidim, da očitno ona ne more tega pozabiti. Če ji povem a boš šla k atiju na počitnice pa pravi, da ne jaz ji pa povem ja no pa pojdi za kakšen dan in noče in noče in kaj silit jo pa tudi ne morem. Če ji pa povem ja no B……ne smeš biti takšna do očeta pa mi pove mamica prosim te nehi ti se za atija poteguješ, ko sploh ni res ampak to ona si tako razlaga. Kar je moja hči vse doživela in pretrpela hvala bogu, da je pridna me uboga vse mi naredi je pametna razmišlja, kot, da bi imela 20 let tako, da se včasih sama pri sebi sprašujem a je to res kaj slišim iz njenih ust. Sedaj jo vprašam a bi šla nazaj živeti tam, ko sva bile je povedala tako: mamica mamica nikoli več in ne sprašuj me več o tem, ker rada tega ne slišim itd. Saj dejansko ima prav ampak jaz to delam zaradi tega, da vidim, kaj njena glavica razmišlja, ki je pa sedaj stara 13 let. Sašo tožila bi sigurno se pa ne upam, če pa stalno grozi, da me bo ubil in takšne neumnosti. Hvala bogu, da imam mir pred njemu za preživnino mi deva 18.000sit. Še to mu je bilo preveč tako, da ga je njegov odvetnik samo od njega cimil denar in je dal pritožbo na višje sodišče in tam je pogorel. Ko sem dobila od njegovega odvetnika njegovo tožbo za višje sodišče sem mislila, da bom doživela kap. To se ne, da na tem forumu vse opisati. Ko je pa bila pravnomočna sodba, ki sem jo dobila je pa sodnik navedel, da se je vsemogočne stvari lagal samo, da bi se otepal za preživnino a ni to sramota, da tako je daleč brez veze šov zaradi par tisočakov za svojega otroka. Ločitveni postopek je bil točno pred polnočnicam 24.12.ob15 30h. To je pa tudi bilo žalostno, da ravno na ta dan oz družinski praznik Božič, da tako je moralo biti.Sašo vem, da imam sedaj posledice celo življenje kadar koli me roka začne boleti je zopet spomin na njega ne moreš drugače, ki pa me roka veliko krat boli saj sem povedala, da bi morala ponovno na operacijo roke. Takrat so mi delali lasersko op. sedaj bi pa morali klasično, ki mi je pa v obraz zdravnik povedal, da se mi ne upa delati operacije in kaj potem naj jaz počnem. Pri drugem pregledu pri zdravniku sem se pa tako prestrašila, ki mi je isto v obraz povedal takole: Gospa, če bi vedel kakšno roko imate vas nebi operiral za nobeni denar na tem svetu. Verjami mi dobesedno je tako povedal lahko bi se ti zaklela v kar hočeš, da je bilo tako, ki so mi povedali, da to pa ni lepo bilo od zdravnika, da mi je tako povedal še moj osebni zdravnik mi je to povedal. Bila sem pa 2 leti v bolniškem staležu pa sem začela delati pa spet bolniška itd. Joj lahko bi razlagala dragi Sašo celo večnost ampak tako, kot si mi povedal, da naj neham o tem razmišljati in pisati imaš prav ampak sem ti že napisala na kakšen način ne morem to narediti. Sašo še enkrat hvala, ko boš ponovno bral to moje zopet dolgo pismo ampak življenje te tako daleč spravi, da moraš tudi to komu povedati, da veš kaj kdo misli o tem saj je prav, da mi pišete sem zelo vesela.
Sašo tebi pa hvala za lepe pogumne in resnične besede pa piši mi še kaj in lepo te pozdravlja
marelica

Lepo pozdravljena Kaja
Za tebe me zudi veseli, da si se mi oglasila in svoje mnenje in misli z mano podelila hvala ti.Vprašala si me kako to, da sem se lahko rešila tega pekla??? Odkrito ti bom napisala kako? Namreč jaz imam na Štajerskem kupljeno stanovanje saj koliko sem delala sem vložila dosti samo ne toliko kot nekateri. Moram prvo ti napisati, da v tem stanovanju živi moja mama sama, ker oče mi je leta 1995 žav hmmm.In takrat, ko je moja mama dobila to stanovanje jaz še nisem bila poročena bila sem še mladoletna in na mamini odločbi sem bila jaz tudi napisana in sedaj v zadnjem času, ko so se stanovanja odkupovala sem jaz to stanovanje odkupila, ki sem imela popusta, ki sem bila tudi napisana na odločbi za stanovanje. In sem jaz to stanovanje odkupla z popustom, ki me je takrat pred cc7 leti prišlo stanovanje okoli 6.000DEM. No sedaj bi za to stanovanje dobila zelo zelo veliko več namreč, če bi ga hotela prodati ampak ne bom, ker sem nekaj v mojih letih ustvarila za mojo hčer naj ima ona, če jaz nisem imela lepo življenje naj ima ona, ki ji seveda želim vso srečo, kot mati. Jaz sem imela kam, da bi šla živeti ampak nisem zmorala, ker plačo sem imela zelo slabo saj veš bolniški stalež pa še otrok je hodil še v tisto mesto v šolo to pa je oddaljeno 12km. Saj bi lahko šla ampak finančno nebi mogla, ker, ko bi bilo bolniške konec bi se morala z avtom vsak dan peljati v službo pa še z bivšim sva bila v istem podjetju lahko bi mi še kakšno škodo delal na avtu in kaj dobila bi za potne stroške, ki bi sigurno več porabila za bencin, kje je pa še kakšno popravilo avta pa otrok, šola ,zvezki ,izleti šolski ,šolske ekskurzije itd. Moja mama ima slabo penzijo na njo se nemorem nanašati saj bi mi pomagala koliko bi lahko samo, če ne more od zraka pa tudi ne morem živeti. Zato sem vse to morala trpeti teška odločitev pa mi je bila za vsepovsod. Sedaj pa pride na vrsto ta sedanja odločitev sedanjega moža, ko sem spoznala sva se samo eden mesec poznala in sem že bila pri njemu otroka sem vpisala v šolo meni je službo zrihtal vse na brzino tako, da ni bilo časa za premislek vedno sem se pa pod zavestno bala, da ja ne bova z hčeri ponovno trpeli zato je odločitev bila tako močna. Zato., da se nisem premislila sem pa šla na hiter ni mi bilo vseeno ampak sedaj mi ni žav. In kaj sedaj je bivšemu zelo žav samo po potočju je prepozno zvoneti. Po domače povedano mi je zelo favž, ker sem se tako poročila on je mislil, da bom jaz pristala na beraški palici, kot je on sedaj in potem bi imel usta, kot (KRASTAČA)
Tako je draga Kaja potekalo to moje življenje. Dalo bi se še marsikaj pisati, če te kaj zanima samo vprašaj z veseljem ti bom odgovorila. Upam, da ti imaš dobro življenje lahko pa tudi ti kaj napišeš, če si kaj slabega doživela zakaj pa ne saj ta forum je zelo dobra stvar, če nič kaj drugega se lahko ispoveš kaj te muči.
Meni se to ful dopade. Sedaj bi te pa želela prav lepo pozdraviti in piši mi kaj pa lep pozdrav od
marelica

Pozdravljena marelica!
Res si imela grozljivo življenje in si verjetno pretrpela še več takšnih incidentov kot je bil ta za hčerkino obhjilo.
Ampak kolikor sem spremljala tvoje zgodbe, se mi zdi, da imaš sedaj res dobrega moža, tako, da je najboljše, če ne razmišljaš več o svojem trpljenju z bivšim možem, ampak začneš pošteno uživati življenje, ki si ga zaslužiš kot ljubljena žena in mama.Vedi, da ni vreden tvoje misli, tvoja hčerka pa je dovolj stara, da ve kaj hoče. Res grozno, da imaš zdravstvene težave zaradi nasilja bivšega moža, ampak nikoli ne obupaj – medicina se hitro razvija in nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi v letu ali dveh.
Želim ti srečno življenje na primorskem!!!

Jaz sem se vedno spraševala, zakaj nekatere ženske dovoljijo, da nekdo zganja nasilje nad njimi. Mene je nekoč fant, s katerim sem hodila in živela udaril. In moram reči, da je to storil samo enkrat in nikoli več. Fizično je bil precej močnejši od mene. Vendar mu nisem ostala dolžna. Še danes sem prepričana, da če se ženska upre prvemu fizičnemu napadu, drugi ne sledi. Če moški vidi, da se je pripravljena in sposobna boriti zase, ne poskusi ponovno z nasiljem. Nemočno bitje je pa verjetno za moškega, kateri je nagnjen k nasilju, pravi izziv. Zakaj pa ne bi tolkel po ženski, katera je nemočna in mu ne more vrniti z enako mero.
Kar se tiče tvoje hčerke, bi jaz upoštevala njeno željo in jo ne silila na obiske k očetu. Otrok je dovolj star, da lahko o tem sam odloča in izrazi svojo voljo in željo. In le zakaj bi hodila k njemu na obisku? Verjetno ji ni ostal v prijetnem spominu.

Fauve in neznana
Hvala vama za spdbudne in lepr beseda pa vama želim cso srečpo.
L.p. marelica

Draga marelica!

Že nekaj časa spremljam tvoje teme na tem forumu. Velikokrat me kar solze oblijejo, ko vidim koliko gorja si že pretrpela v življenju. Zelo sem vesela, da si končno našla svojo SREČO. Kar pa se tiče tvojega bivšega, pozabi nanj, tako kot je napisal Sašo – odveži ga iz svoje duše.Ti imaš sedaj svoje življenje, uživaj ga z veliko žlico! Res sem vesela, da ima tvoja zgodba tako srečen “konec” – malo je takšnih, ki bi se tako končale (ne me narobe razumet – naj ta “konec” traja VEČNO!).

Lep pozdrav na Primorsko! Miri

Iz vsega tvojega pisanja, pa ne smo v tem sestavku, lahko razberem samo to. da se očitno vsa nesreča, vse kar se lahko slabega zgodi, pade prav nate. Opazila sem, da če kdo piše, meni se je pa to in to zgodilo, potem je Marelica zraven, ona ima prav takšne izkušnje, njej se je zgodila tudi ta ista stvar 🙂 Me prav zanima ali je še kdo na tem forumu, ki ga doleti prav (skoraj) vsaka nesreča. Zdi se mi kar malo neverjetno, da je lahko človek rojen pod tako nesrečno zvezdo. Poznam pa dva para, ki imata res veliko smolo, vsaka stvar se jima nekako skazi. Pravzaprav naj počneta karkoli ne moreta zlesti na “zeleno vejo”. Po srcu pa sta hudo dobre duše. Po moje sta preveč dobra, danes tako uspevajo barabe. (biti moraš vsaj malo sebičen)

Pozdravljena marelica !
Vsakokrat, ko preberem kaj iz tvojega zalostnega prejsnjega zivljenja, mi je hudo zate in za tvojo deklico ! Obcudujem tvoj pogum, da si zapustila tisti clovesko posast in omogocila hcerki in sebi dostojno zivljenje, ki ga prav gotovo obe zasluzita.
Vendar pa mislim tako, kot nekaj drugih forumovcev – nikar vec ne razmisljaj o vsem skupaj, ker sebi in hcerki grenis zdajsnje lepe trenutke. Tvoj bivsi moz ni vreden, da mu posvetita sploh se kaksno misel !Mislim tudi, da za hcerkino dusevno zdravje in njen razvoj nikakor ni dobro, da jo silis,da obiskuje oceta, ce tega ne zeli.Saj ti obiski sigurno v njej obudijo vso preziveto grozo in omajejo njen mir.
Tudi sama sem nekaj hudega prezivela, zato vem, da si clovek ne more kaj, da se mu ne bi vcasih vracali vsi tisti zalostni spomini.
Zato ti lahko samo zelim, da bi tvoja zdajsnja sreca trajala in da se ti v najvecji mozni meri povrne se zdravje !

Lepe pocitnice Andrejka

Marelica, za tabo je tezko zivljensko obdobje, ki pa si ga uspesno in pogumno prekinila in pravzaprav zacela na novo. Cas je, da potegnes crto-kar je bilo, je bilo in strumno pogledas v prihodnost. Ne obremenjuj se s preteklimi dogodki, izlusci samo tiste stvari, ki ti bodo kot vodilo za uspesno nadaljnje zivljenje. Hcerka prihaja v tista obcutljiva leta, ko te bo potrebovala bolj, kot si bo sama priznala. Zadovoljna in neobremenjena mati pa je hceri najboljsi zgled.

Veliko srece in zadovljstva v “novem zivljenju” ti zeli
Senja

Pozdravljena Miri
Hvala ti za lepe besede tebi pa želim isto vso srečo in veliko lepih trenutkov v tvojem življenju od srca ti želi
marelica

Marelica, NE SILI hčere da obiskuje očeta.
Srečno na Primorskem ti želi Mateja

Mateja
Hvala ti za odgovor imaš prav saj jo več ne silim, če bo želela naj gre drugače pa ne. Samo to sem hotela povedati, da nisem hudobna, ker hčeri nikoli nisem razlagala še ostalo moje življenje z njenim očetom, ko je ona bila majhna. Tako, da jo nočem z tem obremenjevati, da ne bo očeta še bolj začrtela, ki pa to ne bi bilo lepo od mene moram imeti vseeno malo morale tudi, do njega pa čeprav mi je delal pekel.
L.p. marelica