obdukcijski izvid
Moje sožalje Katika!
Saj ne morem verjeti! Sem mislila, da sem z umrlimi tremi otročki “rekorderka” tukaj.
Z obdukcijskimi izvidi je vsepovsod drugače. V MB jih dobiš v roku 10 dni v informativni pisarni, na Ptuju moraš groziti, da jih dobiš, vsepovsod drugač.
Imata pravico do njih, pokliči in povprašaj. Dobiš vsaj fotokopijo.
če ti lahko še kakorkoli pomagam, kar vprašaj.
Veliko dobrih misli vam pošiljam.
Katika, najprej moje sožalje ob izgubi vajinih otrok.
Kot je napisala Frida je kar nekaj razlik med porodnišnicami.
Načeloma pa obdukcijske izvide ne dobijo starši temveč osebni ginekolog ali na zahtevo genetske posvetovalnice.
Najbolje, da pokličete v porodnišnico, kjer si rodila.
Odvisno je tudi v katerem mesecu si rodila, koliko je bil težak otrok in starost otroka, kakšne preiskave so delali…
Katka, želim ti čim več mira v srček,
KATIKA!
Prejmi tudi moje sožalje!
Z obdukcijskimi izvidi pa je tako ; jaz sem rodila v 24 tednu pa sem čakala na izvide leto in 2 meseca vendar sem po letu dni začela klicariti vsepovsod a so me vedno napotili drugam vendar sem vstrajala in nisem obupala! Najprej pokliči na genetiko in vprašaj kako je z izvidi in kdaj bodo pripravljeni potem pa zahtevaj številko patologa in se z njim/njo zmeni sama !Tako sem do izvidov končno prišla sama!
Želim ti veliko moči in ne izgubi upanja ter vedi da te na nebu čuvajo tvoji angelčki!
KATIKA!
Ostajam brez besed da je še toliko takšnih žalostnih zgodb,ampak ne obupat sama sem pred desetimi leti rodila sina potem sva se ko je bil sin star pet odločila še za enega otroka pa nikakor ni uspelo.Zanosila sem takoj a kaj ko sem tudi kasneje splavila to se je zgodilo kar štiri krat (torej 4 spontani splavi).potem pa naenkrat na najino presenečenje (saj otroka nisva več načrtovala saj sva preveč preterpela) ugotovim da sem spet noseča in nosečnost se je obdržala,po čudežu ali nevem kako naj temu sploh rečem se je čisto spontano na moj 30.roj.dan rodila najina pupika.Skoraj ne morem verjet da je vse to sploh res pa čeprav je stara že 6 mesecev se mi še vedno zdi kot čudež.
Upam da vas nisem na kakršni koli način sedaj prizadela samo povedala bi vam rada da se čudeži še dogajajo in srčno vam želim da vama uspe tudi za VAS bo posijalo sonce.
s toplimi pozdravi !
Kaj pri vama navajajo kot vzrok?
V katerem mesecu so se otroci rodili in žal umrli?
Drugo je namreč, če gre za zgodnje splave, takrat ne ostane drugo kot ponoven poskus. Pri nas, ko otroka donosimo dlje časa, pa je spet vse odvisno od vzroka, če ga odkrijejo.
Tudi sama mislim, da sem zaključila z nosečnostmi. To je je res prava groza in sama še sedaj ne vem, kako sem sploh vzdržala tretjo nosečnost cele dneve leže. Ampak za otroka narediš vse, zdaj še dva dni ne vzdržim pri miru.
Želim ti, da dobite obdukcijski izvid. In veliko moči za vse male in velike korake.
Najina zgodba je dolga že 12 let. Vsako nosečnost so mogli ginekologi prekinit zaradi anomalij ploda(prvič pri 25 tednih, drugič pri 31 tednih, tretjič že v 13 tednu in nazadnje lani septembra spet v 31 tednu).
Po vsaki prekinitvi sva bila na genetskem posvetu na ginekološki kliniki v Ljubljani in vedno so nama rekli, da niso ugotovili vzroka.
Po tretji nosečnosti so predvidevali, da bi naj bil vzrok verjetno pri meni in sem zato lani celo nosečnost hodila na dializni oddelek v Lj. na čiščenje krvi. Cel čas sem še hodila na ginek.kliniko na ultrazvoke in je kazalo, da bo vse OK, dokler se ni v 28 tednu spet začelo vse zapletat. Ginekologi so vztrajali še do 31 tedna in mi nato naredili prekinitev nosečnosti. Vse do zadnjega nisva vedela, da bo izid najhujši, zato je bil tudi šok toliko večji. Nisva mogla nehat jokat v porodni sobi. Najina Špelca je umrla takoj po porodu.
Zdaj pa obupno čakava na kakšen glas iz genetike.
Katika
Moje iskreno sožalje!
Vse se tako enostavno zdi, ko samo prebereš. A jaz vem kaj to pomeni doživeti, občutiti na svoji koži. Vem, koliko poguma je potrebnega za vsako novo nosečnost in koliko moči v sami nosečnosti. In toliko veselja, ljubezni se nabere za vsakega otroka od takrat, ko izveš, da je tukaj.
Ostaneš brez otroka, brez upanja, samo velika luknja in praznina. Pa se spet pobereš in poskusiš znova. In upaš na čudež medicine! A medicina tudi vsega ne zmore.
Najina Anika je tudi umrla takoj po porodu, a je bila žal rojena prezgodaj. Mislim, da infekcije ne bi preživela tudi če bi bila rojena kasneje.
In mislim, da medicina tudi ne zmore čudeža. Oz. ga moja psiha več ne bo zmogla.
kaj naj vama napišem? Jaz bi bila presrečna, če nama uspe otroka vsaj posvojiti. Ne predstavljam si ponovne nosečnosti, čeprav bi bila takoj spet noseča, če bi mi KDO lahko zagotovil, da bo otrok preživel.
Naj obdukcijski izvid vsaj Nekaj pokaže. Je lažje.
naši angelčki so nekje skupaj, joj koliko jih je. Zakaj?