Na srečo to ne drži.

Radovednabralka!

Jaz sem sicer začela tale post. Sedaj sem prebrala vsa razmišjanja ostalih sodelujočih – glede obdukcije. Jaz sem dokaj realno zdravstveno podučena (saj sem odraščala v zdravstveni družini, kjer smo o tem ogromno govorili in tudi vem, kako se z ljudmi dela v zdravstvu – bodisi živimi bodisi mrtvimi – a o tem ne tokrat) in vem, kaj si mislila z vsem tem, kar si pisala. Vem, kako se ravna z darovano krvjo, zato si tudi misim, kaj se ravna ob obdukciji.Vendar o tem ne bom pisala.

Ampak, ker sem nekako le s tvojih postov razbrala, da mi odgovarjaš na moje primarno vprašanje, še nekaj dodatnega. Vem da so nekatere obdukcije neizogibne – še posebej, če nastopijo v bolnici oz. med operacijskim posegom ali neposredno za njim. Tudi pri nas je bilo tako. Npr., da je bolnica pristala na našo eksplicitno željo, da se ne opravi obdukcije. Nenazadnje je smrt nastopila med samo operacijo, ko so ga imeli odprtega in se je tako ali tako videlo, kakšno je stanje znotraj. No, pa tudi če pustim to ob strani. Bistveno je: ali morda veš, če gre na KC vsako truplo preko sodne medicine “ven” (naprej na Žale), ali morda zgoj tista, ki gredo čez obdukcijo. Nam so izročilo potrdilo sodne medicine, na vrhu pa je pisalo, da se KC odpoveduje obdukciji. In ker nisem čisto 100%, da je KC res pristal na brez obdukcije (ravno zaradi siceršnje obveznosti), me pač to zanima.

O se kako drzi. Vprasaj predstojnika na sodni medicini DR. Balazica

Kje gre truplo iz KC ven res ne vem. Nekak mi pa ni logicno, da gre skozi “sodno medicino” ce ni opravljena obdukcija, razen ce so ga samo hranli v hladilniku v cemer pa tud ne vidim poante, ce kasneje ni opravljena obdukcija. Mogoce jih pa res samo hranijo. Ampak kolikor je bilo nam receno na predavanjih je obdukcija v primeru ce umres v KC obvezna.

Ja, to sem pa jaz tudi slišala od med. tehnika, ki je delal na onkološkem: ko umrlega odpeljejo tja dol, kamor ga pač odpeljejo, je pozabljeno, da je to človek. Da jih kar vržejo na tla, lomijo kosti (če so že otrdeli), itd. in da je res bolje, da se to ne vidi. Mislila pa sem, da pač vsaj pri obdukciji (posebej, če so zraven še študenti) delajo s trupli vsaj približno spoštljivo. Ampak očitno se tisti prisotni, ki so za zdaj še živi, ne zavedajo, da bodo enkrat v enakem položaju kot tisti, ki ležijo pred njimi.

Radovedna bralaka!

Halo a se ti zdi to primeren forum za take izjave????

Ko boš enkrat na tem, pridi sem pa si še enkrat preberi kaj pišeš in upam, da te bo hudo, hudo zabolelo vse skupaj.

Česa takega pa še ne, no!!!

Sem komaj zdaj zasledila in prebrala kar je napisala radovedna bralka o obvezni obdukciji.

Naša 11 mesečna punčka je umrla v bolnišnici in z možem nisva dovolila obdukcije in je tudi ni bilo.

Tudi 6 mesečni punčki od moje prijateljice ,ki je umrla v KC niso delali obdukcije.

Tako ,da ne vem od kod ti te informacije.

lp

Ne sliši se lepo, ampak tole je dejstvo: včasih, ko ima KC težave s prevozi, so trupla shranjena tudi na sodni medicini; tako so meni razložili.

September, kar si napisala o obdukcijah, lomljenju kosti…. NE DRŽI! Bila sem navzoča pri obdukcijah, pa v krematoriju… zaradi študija.
Res je, patologi in delavci v krematoriju imajo veliko črnega humorja (s katerim se branijo pred bolečimi občutki), ampak do umrtlih ohranjajo spoštovanje.
To so hudo težke službe in ne zdi se mi prav, da se jih tako nepreverjeno blati!
Glede obdukcij pa jih tudi ne obpravljajo bre vednosti svojcev in odvzema organov tudi nikakor ne! Ma, od kje vam te ideje? Vse to je KAZNIVO DEJANJE, če bi to storili. Obdukcijo proti volji svojcev se sme opraviti samo iz sodnih razlogov,(če je sum, da je smrt posledica kaznivega dejanja) ampak tudi v tem primeru svojcem povedo, da bo opravljena!
Vem, da je hudo ob izgubah, ampak ne pustiti črni domišljiji, da vas prevzame in ji verjamete!

Spelca,
vsako truplo, ki gre na Žale gre 100% vsaj mimo enega delavca sodne medicine, ki na Žalah pogleda truplo. Stvari imajo resno zastavljene in mora zdravnik sodne medicine potrditi, da so vsi papirji OK, vse oznake (zamenjava trupel-bi bil hud škandal!!!) enake…, da ne bi prišlo do kakih nevšečnosti! Tam se preverijo tudi papirji glede obdukcij…
Zato, je čisto možno, da je zato kakšen list s sodne medicine… Zdaj z glave ne vem, kako je s tem. Drugo dejstvo pa je, da lahko truplo shranijo v hladilniku na sodni medicini iz več razlogov, prezasedenosti na Žalah, remont hladilnice….

Lahko rečem le to, da sem vesela, če drži, kar praviš. Jaz sem te stvari pač na lastna ušesa slišala od nekoga, zaposlenega na onko, tako da…..Mi lahko poveš, koliko časa približno traja obdukcija? Čisto tako me zanima.

Koliko traja obdukcija je mislim da zelo odvisno od tega zakaj se jo opravlja. Nekako največ do dve uri so bile tiste ob katerih smo bili, sicer pa res ne vem.
je pa odvisno tudi od stanja trupla…

“ena, ki ve”
res je tako kot pišeš.
tudi sama sm bila prisotna na obdukciji in to so težke službe. nihče med njimi ni celo življenje v tem poklicu. ob tem trpijo oni sami in njihove družine.
in res je nekaj črnega humorja, ki je meni osebno pomagal preživeti 2 uri notri. ni mi bilo obvezno prisostvovati, sm se pa pridružila kolegom študentom, predvsem zato, ker sm se hotela znebiti strahu pred smrtjo, trupli, “ločiti” truplo- telo in dušo….pa tudi v študijske namene.
in ko sm gledala celoten potek in izgled telesa, mi je postalo jasno, da je na mizi pred menoj zgolj truplo, duša je drugje. telo je brezvoljno, brezoblično…
hudo je, ko pomisliš, da so nekoga tebi dragega razrezali, amapak js sm resnično imela občutek, da je duša na lepšem! in to mi je bilo pomemebno.

p.s. ne bi pa rada o mojih občutkih po obdukciji : /
kako je šele tistim, ki jim je to poklic!?

Tudi sama sem en teden kot študentka hodila gledat obdukcije in priznam, da je sprva občutek neprijeten, če ne kar malo strašljiv, vendar se človek na to navadi. Tudi moji sorodniki in moj zelo dober prijatelj so bili obducirani, vendar zaradi tega nikoli nisem imela slabega občutka ali pa pomislila, da bi morali obdukcije prepovedati. Pa tudi nikoli nisem imela občutka da bi bili patologi do umrlih nespoštljivi…pri obdukciji je razen razlage patologa vladala popolna tišina tako s strani študentov kot ostalih prisotnih. Tudi ni nihče med obdukcijo stresal vicev kot pravite…to se je dogajalo samo na predavanjih vendar se mi ni nikoli zdelo neokusno…šalili pa so se tudi na svoj račun. Tako da res ne vem od kje nekaterim take informacije.

Seveda pa je lahko laiku pogled na to kako odprejo človeško telo grozljiv, vendar se je potrebno zavedati da je na obdukciji prisotno le zdravstveno osebje, ki se s tem vsakodnevno srečuje. V bistvu stvari izgledajo podobno kot pri operaciji le da je človek tu mrtev.

Stvar pa je taka..niso vsi ljudje ki umrejo v bolnici obducirani…takih je le kakšnih 30 procentov (tako so nam vsaj povedali na vajah). To so predvsem tisti pri katerih vzrok smrti ni jasen. Sorodniki lahko obdukcijo prepovejo, vendar če zdravnik vztraja pri obdukciji se jo vseeno opravi (skoraj sigurna sem, da so sorodniki o tem obveščeni).

In končno – obdukcije je potrebno jemati kot pomembno sredstvo, da se zdravniki iz njih nekaj naučijo, kar mislim da je v našem skupnem interesu. Lahko pa so jim tudi v pomiritev, da so za bolnika storili vse, kar je bilo v njihovi moči in je bila njihova diagnoza pravilna. Morate se zavedati, da pri tem ne gre za neko nesmiselno mesarjenje kot pravite nekateri.

Špelca
Že kar nekaj vode je preteklo, odkar si se oglasila s svojim vprašanjem, ampak jaz sem ga prebrala šele zdaj, vem da je pozno, pa bi vseeno
komentirala.

Za začetek bi popravila eno od predhodnic,ki je napisala, da je obdukcija narejena VEDNO, ko umre bolnik v bolnici. To že dolgo ni več res.
Obdukcija je narejena:
– če tako določi zdravnik (kadar je vzrok smrti nejasen)
– če določi policija ali sodstvo (sum kaznivega dejanja)
– če tako zahtevajo svojci

Glede na to, da je zdravnik imel zakonsko možnost, da bi v vašem primeru odredil obdukcijo (pa vi ne bi smeli oporekati), zelo dvomim, da bi
obdukcijo naredili na “črno”. Zato je vaš strah odveč, čeprav je res malo čudno, da je bilo truplo pripeljano iz sodne medicine.

Pred slabimi tremi leti mi je umrla mama v KC. Naključje je bilo, da je
mama umrla ravno tisti trenutek, ko sem bila na poti k njej na obisk.
Tako sem ravno po hodniku oddelka priletela, ko je zdravnik stopil iz sobe, povedal da je pravkar umrla, izrekel sožalje in vprašal, če bi želela še kaj vedeti. No, ničesar več nisem imela za vprašat, smrt je bila pričakovana (rak). Potem je vprašal če želim obdukcijo, kar sem odklonila.
Povedal mi je, da bo pokojnica še dve uri v sobi, potem jo odpeljejo
v mrtvašnico KC (taktno ne uporabi tega izraza, ampak reče STRAN) .
Naslednje jutro sem morala priti na Žale v LJ in tam so bili že vsi dokumenti in pokojnica.

Vse umrle v KC namreč prepeljejo (po moje vse naekrat, ponoči in diskretno, ker je tega veliko) na Žale v LJ, ne glede na to, iz katerega kraja so, pa se potem iz Ljubljane vozijo v domače kraje.

Torej, draga Špelca, mislim, da je tvoj strah, da so izrabili
tvoje zaupanje, odveč (čeprav je res, da se tudi v zdravstvu dogajajo malomarnosti in nepravilnosti).

Pozdravljeni!

Mene zanima če je sploh možno dobiti obdukcijsko poročilo ali gre to lahko le preko advokata?

Glede tega da obdukcija ni obvezna res nism vedela :((
vzrok in vse je bilo znano da bi vedela da jo lahko odklonimo jo bi takoj brez pomislekov…

razen če je razlika v primeru prometne nesreče???
zanima me tudi če mogoče kdo ve kaj vse je zapisano v obdukcijskem poročilu… oz kje bi se kaj zvedlo o organih??? ker mi jih seveda nismo hoteli darovat… saj je moj fant o tem skos govoril…. in zdravstvo ni več to kar je bilo…organov nismo hoteli darovati, saj dan danes dobijo to tisti ki prej fajn plačajo, al pa kaki “politični pomembneži” tisti ki jih pa resnično potrebuje in je siromak bo pa zadnji na vrsti a verjetno žal že prepozno :((((

vglavnem vse stvari se nekak skrivajo… ne dobimo nobenih papirjev ničesar… res da to traja komaj dobra 2 meseca a vseeno se nam zdi sumljivo.

Živjo!

Vem, da je tema stara, ampak kot študentka medicine sem bila prisotna pri obdukcijah, pri razlih patologih in vam ZAGOTAVLJAM, da to da se trupla meče po tleh in lomi kosti NI NITI MALO RESNIČNO.

Vsi, ki se odločijo za poklic patologa, so malce posebni tip zdavnikov. Sama sem šla študirati medicino zaradi tega, da bom lahko pomagala še živim ljudem, ker rada delam z ljudmi in ker mi iskren hvala s strani pacientov pomeni največ. Patologi so pa drugačne vrste “tiči”. Mislim, da je črni humor skupen vsem patologom. Nekdo pred menoj je že napisal, da je to njihov obrambni mehanizem in s to izjavo se še kako strinjam. Enostavno moraš biti tip človeka, kateremu je črni humor blizu, če polovico svojega življenja preživiš z mrtveci v kleti… Ampak še enkrat vas nekaj prosim- NE VERJEMITE TEMU, DA SO PATOLOGI SVINJE, KI NIMAJO SPOŠTLJIVEGA ODNOSA DO SVOJIH “PACIENTOV”, ker to ni res. No pa še to- tisti, ki mislite, da je delo patologov samo obdukcija, se še kako motite. Patologi večino svojega časa preživijo pri svojih mikroskopih in preučujejo patološka tkiva.

No, da se vrnem na debato. Obdukcije so opravljene na približno vsaki tretji mrtvi osebi. Zgoraj je nekdo zelo lepo napisal, kdaj so obvezne, kdaj ne, kdaj se jih lahko odkloni itd. Ko sem bila prvič prisotna pri obdukciji, mi je bilo težko. Pa ne, da bi takrat prvič videla mrtvo osebo, sploh ne, ampak enostavno mi je pustila pečat. Ampak se navadiš. Sama si to razlagam tako: nihče ne dela obdukcij zaradi lastnega užitka. Ne poznam patologa, ki bi z veselem delal obdukcijo. Je pa včasih potrebno razjasniti vzrok smrti in TEMU obdukcija služi….

Da se vrnem kakšnih 100let nazaj. Ko je neka oseba zbolela in zdravniku zaupala neke “čudne” simptome, zdravnik ni imel panike o kateri bolezni je govora. Oseba je umrla, napravil je obdukcijo in našel nekaj nenavadnega. Čez leto dni je prišla v ordinacijo druga oseba z istimi simptomi. Tudi ta oseba je umrla in obdukcija je pokazala isto nenavadnost, kot pri prejšnjem pacientu. Ko je čez nekaj časa prišla v ordinacijo tretja oseba z istimi siptomi, je zdravnik že približno vedel kje je problem. Ni vedel, kako se ga lotiti in kako ga zdraviti, ampak s časom in razvojem je prišlo tudi to. Ne vem, če razumete, kaj sem želela s tem povedati, ampak na tak način se učimo. Še danes.

Da bi pa v bolnišnici nekomu vzeli organe brez dovoljenja sorodnikov, pa tudi še nisem slišala. Na Hrvaškem je sistem tak, da so vsi AVTOMATSKO darovalci. Seveda lahko pred smrtjo zahtevaš, da ti organov ne vzamejo, oz. to zahtevajo sorodniki, ampak tega je malo. Meni je sistem takih držav všeč, mislim da s tem rešijo (podaljšajo) živlenja mnogim osebam, ki drugače te možnosti ne bi imela.

Vanja, vem, da ti je težko, nobena mama ne bi smela pokopati svojega otroka… Ampak mislim, da imaš en majhen razlog za nasmeh na obrazu- tvoj sin živi naprej. Tvoj sin je omogočil življenje drugim osebam. Vem, da je krivično, sploh kadar umre mlada oseba, ampak sama si želim, da bi bilo na svetu več ljudi, podobnih tebi. Si močna ženska, ki v najhujšem trenutku šibkosti in nemoči ni pozabila na druge in je naredila zame eno izmed najbolj plemenitih stvari.

Vsak se odloča po svoje in to spoštujem.Vendar,brez da je človek darovalec ne more biti človeka prejemnika.Pred manj kot enim mesecem smo izgubili osebo staro 26 let,ki je bila prejemnik darovanega organa (prednostna lista).Ko se ti zgodi kaj takega
začneš razmišljati drugače.Nikomur ne privoščim tistega mučnega dne,ko smo čakali ali bo dobila organ ali ne.Grozno je zavedanje,da čakaš na smrt nekoga,da bo tvoj bližnji živel.Čeprav operacija ni uspela,se je naša družina odločila,da vsi (jaz sem že od svojega 18 leta) postanemo darovalci.Zakaj bi tako dragocenost kot so človeški organi pustili gniti ali kurili.Tako kot želim svojim,da ob tako hudih boleznih preživijo želim enako tudi drugim.Ljudje ne bi smeli biti dvolični!

Lep pozdrav! Suzana