OBČUTKI

Rada bi vaše mnenje o občutkih, ali morebitne izkušnje.

V mojem življenju je oseba s katero sem bila zelo povezana in sva bila dobra prijatelja.

Opazila sem, da se me ta oseba zadnje čase izogiba, in kot da ne bi želela imeti stika z menoj. Ko sem jo vprašala po svojih opažanjih, je to odločno zanikala in pravi, da sva prijatelja naprej.

Ne, nekaj v meni pa ne da miru. Nekaj mi pravi, da ni vse tako kot je bilo. Da bolje da neham silit v to osebo in da jo pustim čisto pri miru.

Mislite, da so občutki tisti, katerim bi mogli slediti?

Draga Marija,

če bi se to dogajalo meni, bi si rekel, da:

zanesi se na svoje občutke, saj sem to jaz, v sedanjih trenutkih, takšni, kakršni so. Četudi bi se (teoretično) lahko motil in bi tisto, kar bi mi govoril prijatelj, držalo, a trenutno celotno prijateljstvo doživljam tako, kakor ga pač doživljam. To sem jaz, tukaj in sedaj. Z omejitvami, zmotami, ”resnicami” in vsem, kar je vmes…

V zvezi s tem je povezanih veliko reči, o katerih v tem trenutku težko govoriva. Najpreprostejše je morda omeniti to, da (lahko) to prijateljstvo najbrž doživljata vsak iz lastnega zornega kota, torej vsakdo iz neke svoje lastne perspektive, potrebe (denimo potrebe po varnosti, po bližini, toplini, samopotrjevanju in takooo naprej…).

Če je prijateljstvo oziroma neko razmerje odprto in s tem dovolj subtilno, najbrž zares začutimo, kaj se dogaja, še posebej, če je kaj ”novega”, drugačnega. Pomeni, da smo občutljivi, odprti. V vaši situaciji vaš prijatelj (morda) pač čuti, da bi razmerje morda malo ohladil, ga oddaljil, da bi s tem morda lažje prevetril svoj lasten odnos do vas in tako naprej. Možnosti je veliko. Tako pač čuti on, če gre za moškega. Morda pa ga je strah vam to tudi povedati. Najbrž predvideva, da bi vas lahko prizadel. A spoštujte ga še naprej. Brez razočaranj, brez frustracij, brez slabih občutkov… Lahko se diskretno, brez užaljenosti umaknete in po določenem času boste dovolj jasno videla, kako je z vsem skupaj. A je že prav tako, kot je!!! Morda s tem ”rastete” vi, morda vaš prijatelj, morda oba… kdo ve ???

Hkrati pa je lahko to dobra PRILIKA, da v takšnih situacijah ”prevetrimo” svoj odnos do sveta, do ljudi, do svojih potreb oziroma do SAMIH SEBE…

Torej, takšen je moj odgovor. A vi ste (na nek način) drugačen človek, z drugačnimi doživljanji sebe in sveta. Ravnajte se po svojih občutkih, hkrati pa se zavedajte, da smo za svoja ravnanja odgovorni sami… Morda vam še kdo drug pove svoje mnenje. O ”izkušnjah” in nasvetih najbrž težko govorimo, saj je vsaka situacija nova, vsak trenutek je nov in enkraten ter tako izjemen in v svoji izjemnosti tako neponovljiv.

Vse dobro, draga Marija, veselite-mo se življenja, tako dragocen dar je to!!! In vi ste tako prijeten človek…

Nasmeh,

Dušan

Strinjam se z Dušanom. Vsak človek bi se moral zanašati na svoja čustva/občutke. Čeprav se ti kdaj zmotijo je to morda priložnost za nas, da jih izurimo, da bomo bolje čustvovali/občutili čustva/občutke nekoga drugega, da bomo pravilno odreagirali in s tem izbrati kar se da najboljšo pot za oba. Zanesite se torej na svoja čustva/občutke in skušajte najti pravo pot za oba. In naj vas pri tem vodi Bog!

Če se ti zdi, da tudi sicer v življenju živiš in delaš po svoji intuiciji, potem upoštevaj.
Sicer pa se da to včasih narobe razumet.