Mene tudi zanima nekaj o čustvih, ker sem brala spodnjo temo sem se spomnila. pravijo, da narkomani nimajo čustev, da njim je samo droga pomembna… Iz mojih izkušenj pa bi rekla, da oni zlo dobr čutijo druge ljudi. mogoče tudi zato, da lažje manipulirajo z njimi tega ne vem, ampak zmeraj sem imela občutek, da oni vejo kako jaz čutim. mogoče je moje razmišljanje čist zgrešeno, ne vem.

Zdravo!
Čustva so seveda pomemben dejavnik v celostnem doživljanju resničnosti. Odvisnikov način življenja otežuje neobremenjeno doživljanje resničnosti. Mamila prizadenejo človekovo občutljivost ter pravilno uporabo razuma in volje. Pride do otopelosti vesti, razdvojenosti osebnosti, nestanovitnega razpoloženje, odtujenosti, do hude deformacije osebnosti in njenih odnosov z drugimi. Mamila vodijo v takšen način življenja in ustvarjajo takšne navade, ki so na meji individualizma in egocentrizma, do te mere, da se človek zapre vase in ga zanimajo le še lastni užitki in tako so tudi čustva podrejena le temu.
Zadovoljstvo, ki ga odvisnik doživlja ob »flashu« popolnoma zaposli posameznikove misli; vedno manj komunicira z okolico in njegovo govorjenje se postopoma oddaljuje od resničnosti; v odnosih z drugimi se zateka k lažem, ki ga vodijo v poskus manipulacije z okolico. Precej je bilo na teh straneh že napisanega o manipulativni drži, ki je sestavni del odvisnikovega življenja.

Čustva odražajo naše odnose do predmetov in dogodkov, ki nas obdajajo, do drugih ljudi ter do svojega lastnega ravnanja in doživljanja. Svoja čustva je treba vzgajati in jih potem izražati tako, da postanejo naši odnosi čedalje bolj iskreni, ne pa da slabijo kot se to zgodi pri odvisniku. Pri odvisniku ne moremo govoriti o pristnosti njegovih čustev saj je odvisnik zato da preživi prisiljen izkrivljati svoja čustva do te mere, da laže sebi in drugim. Njegovo čustvovanje je daleč od realnosti in iskrenosti. Vse se vrti le okoli droge in nabave le te, narkoman zna pritiskati na čustva kadar gre za njegovo dobro, svoja in vaša čustva egoistično izrablja v svoj prid.
Odvisnik se skriva za krinke. Šele takrat, ko zasvojen človek razčisti s samim sabo, ko se ne skriva več za maskami, ko besede in ravnanja niso krinke ampak resničnost je šele možno razviti iskren in odprt odnos, ki je podlaga za dobre medčloveške odnose. Odvisnika lahko reši osebne dezintegracije le dosledno zdravljenje.
Kdor se zaveda svojih čustev in jih sprejema bo tudi lažje reševal svoje življenjske težave. Medčloveški odnosi so lahko odprti in svobodni le tedaj, če človek lahko svoje občutke, želje in bojazni izraža svobodno brez objema substanc.

Pa prijeten dan vam želim in naj vam prihajajoče poletje prinese polno iskrenih in pristnih čustev.

menim oz. VEM da tudi odvisniki imajo čustva in še predobro čutijo. ampak imajo težavo pa tudi ne želje po izražanje le-teh. Zaprejo se vase in so večino časa depresivni. Sama sem na drogi in čutim jezo, strah, žalost, veselje in tudi ljubezen. Res je da je v takem svetu vse bolj zamegljeno, amapk se mi zdi da se vse vrti okoli žalosti, depresije, kadar je sreča – ni nikoli taka kot je pri ljudeh, ki niso zasvojeni. Pravijo, da narkomani nimajo čustev. Jaz pa menim, da jih imajo ampak vse dojemajo počasneje, kot da so na stopnji otroka, ki neve kaj bi. Res je, da v večini jih zanima droga ampak vidijo tudi druge stvari ter čutijo tudi vse drugo. Težje razmišljajo in se jim ponavadi niti ne da razmišljat oz nezmorejo, ne najdejo pravih besed za izražanje ter v drogi najdejo moč ter oporo in zato morda dajejo videz hladnokrvnežov – brez čustev. Ko učinki drog minejo – se še bolj zavedajo svojega bednega položaja in še bolj občutijo bedo ter brezno v katerega so zabredli. Zato pogosta žalost, zaprtost v sebe in depresija. Želja po lepem zakrije čustva, katera jih je strah pokazati in stopiti na realna tla…No nekak tak bi naj blo moje mnenje.. Lep pozdrav!

Eto moje mnenje glede občutkov pri drogah je ni važno katero vrsto droge zaužiješ se seveda najprej pojavijo občutki(filing)….to občutiš enako kot veselje in žalost.In zakaj zasvojenci ne-bi imeli občutkov…saj so le ljudje,ki potrebujejo pomoč in po mojem še bolj kot drugi ljudje občutijo vse strahove in temne strani zasvojenosti!So bolj izpostavljeni vsem slabim in dobrim občutkom tega sveta v drogah.Ne vem zdi se v kolikor berem da ljudje mislijo da tisti človek,ki je zasvojen z drogam ni človek????po mojem…je le posameznik ki je stopil v svet droge zaradi okoliščin in družbe,seveda takrat so vsi prijatelji,ko si izpostavljen temu.ko pa padeš pregloboko v jamo strasti si moraš pomagat sam,ker ni nikogar več ostaneta le ti in bolečina,kar pa ni lahko življenje ampak beda,ki traja večno.
Petra

čustvena
malo si pomešala pojme ampak nič hudega.
vsako živo bitje čuti….še nisi nikoli videla npr. psa ko je od žalosti ves potrt ali
ga slišala kako joka? od kod pol dvom ali zasvojenci čutijo? oja, pa še kako močno čutijo….tko močno da nekateri tega ne vzdržijo in tonejo vse globje ali pa storijo samomor. mislim, da je marsikateri navaden človk bolj hladen kot so zasvojenci, zato se tudi obrnejo vstran namesto bi jim bli v oporo. moramo se zavedat, da so to bolniki, ki potrebujejo pomoč. dosti se jih u začetku svoje zasvojenosti zave da je na napačni poti, a nimajo dovolj moči, da bi sami kaj storili da se rešijo iz tega začarenega kroga in najslabše u tem primeru je, da jih osebe ki so jim blizu, obtožujejo namesto bi jim bile v oporo!
sama sem bla na najboljši poti, da postanem odvisnica od alkohola in morda zato te ljudi bolj razumem.
poglej ta link, pa boš morda tudi ti dojela v kaki zmedi čustev se znajdejo ti ljudje.
http://med.over.net/phorum/read.php?f=15&i=2446&t=2414