Spoštovani,

kaj bi lahko pomenili vsi ti občutki, da nočem delati? Vsakič, ko imam kaj za narediti, se mi pojavijo občutki iz notranjosti mojega uma, da nočem delati in da sovražim delo. Pa ne gre samo za delo v službi, ampak tudi za gospodinjska opravila, kuhanje, pomivanje, čiščenje, pospravljanje,… Včasih si prav zaželim, da bi živel od socialne podpore, čeprav vem, da bi moral na socialni podpori živeti zelo skromno, bolj skromno kot živim zdaj. Povsod tudi berem, da stres zmanjšujejo čistoča, urejenost, sprotno opravljanje dela, meni pa ravno opravljanje dela in čiščenje ter priprava zdravih obrokov povzroča stres. Ali gre morda za bolezensko stanje, ki ga je treba zdraviti?

Pozdravljeni,

ob vašem opisu se mi porodi več vprašanj, kot pa odgovorov. Kaj bi počeli, če bi lahko počeli karkoli? Kaj si želite? Kaj vam je v življenju pomembno, smiselno? Koliko vašega časa trenutno namenite stvarem, ki so vam pomembne? Kako sicer zgleda vaše življenje; koliko časa namenite delu, koliko počitku, zabavi? Kdaj ste bili nazadnje na sproščenem oddihu? S katerimi vidiki svojega življenja ste zadovoljni? Ali so v vašem življenju stvari ali odnosi, s katerimi ste zadovoljni; s katerimi niste? Če ne takšno življenje, kakšno pa?

Tako intenzivna čustva so lahko znak prezasičenosti; znak, da je potrebno narediti pavzo in razmisliti, kaj naprej in v življenje uvesti kaj novega, kaj spremeniti. To ni bolezen.

V kolikor pa pri sebi prepoznavate poleg odpora do dela še več od spodaj navedenih simptomov, in ti trajajo že tedne, če ne že kar mesece, bi bilo dobro, da se o tem pogovorite z vašim osebnim zdravnikom ali strokovnjakom na področju duševnega zdravja za ustrezno postavitev diagnoze in zdravljenje.
– Zmanjšana energija in manjša aktivnost,
– zmanjšana sposobnost za uživanje, izguba interesov in prijetnih občutij,
– slabša koncentracija,
– izrazita utrujenost že po manjšem naporu,
– moteno spanje (ali ne spite ali spite preveč),
– jutranje prebujanje nekaj ur pred običajnim časom,
– upad samospoštovanja in samozaupanja,
– krivdne ideje in razmišljanja o ničvrednosti; obup, cinizem;
– slabo razpoloženje se le malo spreminja iz dneva v dan, ne odziva se na okoliščine,
– upočasnjenost ali nemirnost,
– jezavost,
– izguba apetita in telesne teže (ali obratno – pridobivanje telesne teže),
– upad libida,
– lahko različne telesne bolečine, zdravstvene težave (npr. glavoboli),
– samomorilne misli.
Lep pozdrav,

Spoštovani,

če bi lahko počel karkoli, bi dolge ure igral računalniške igre na računalniku (žal zanje nimam veliko časa zaradi službenih obveznosti, domačih gospodinjskih opravil in ker moram po službi tudi poskrbeti za gibanje, osebno higieno in zadostno mero spanja). Želim si, da bi lahko gledal oddaje, ki so mi všeč na tv (dokumentarne oddaje o zgodovini, vesolju, morebitnih bodočih tehnologijah, znanstveno fantastiko,…).

Poleg tega me prostovoljno, altruistično, nesebično delo za druge sploh ne osrečuje (čeprav pogosto berem, da naj bi prostovoljno delo osrečevalo ljudi). Meni se zdi tovrstno delo namreč zaprava časa in resursov. Sorry. Vem, da tudi vi tukaj odgovarjate prostovoljno, zato vam že vnaprej povem, da se odgovor ne nanaša na vas in ne želim prizadeti vaših občutkov, ampak govorim o mojih občutkih glede prostovoljnega dela.

Poleg tega ne vidim pointa v vlaganju v odnose, kjer se odnosi sestojijo zgolj iz tega, da si vabljen na kosilo, piknik, itd, nimaš pa nekih poglobljenih pogovorov z osebo, ki te vabi. Ja, mnogi ljudje čutijo super že to, da so vabljeni, da lahko pridejo na dogodek, pa četudi gostitelja le pozdravijo in z njim izmenjajo par vljudnostnih fraz. Meni pa se taki odnosi ne zdijo odnosi. Tak primer je npr. praznovanje okrogle obletnice moje tete, s katero nisem imel kontakta že zadnjih 10 let. Prav tako tudi nisem imel kontakta z nobenim od njenih družinskih članov in bratrancev po njej. Iti na njeno obletnico je zame altruistična zaprava časa, nič drugega.

Ali pa teta, s katero se dobimo pogosteje, ampak samo toliko, da smo tam in jemo, nič drugega. To zame ni odnos, sorry.

Morda res prevelik poudarek dajem pogovorom in sem prezahteven glede tega, ne cenim pa dovolj drugih vidikov odnosov – npr. nekdo bi bil vesel že tega, da je vabljen nekam…

Toliko o odnosih.

Zdaj pa k drugim simptomom.

– Zmanjšana energija in manjša aktivnost, – no, včasih se mi resnici na ljubo res ne da veliko početi, ampak drugače pa sem vsak dan kar dosti aktiven
– zmanjšana sposobnost za uživanje, izguba interesov in prijetnih občutij, – ali je to to, da se naveličam ene stvari, ki sem jo prej dolgo počel in me je zelo pritegnila (izdelava lastnih računalniških igric v excelu), zdaj pa me ne veseli več, pač pa počnem druge reči?
– slabša koncentracija, – ne
– izrazita utrujenost že po manjšem naporu, – včasih, še posebej, če sem prehlajen
– moteno spanje (ali ne spite ali spite preveč), – ne
– jutranje prebujanje nekaj ur pred običajnim časom, – ne
– upad samospoštovanja in samozaupanja, – ne
– krivdne ideje in razmišljanja o ničvrednosti; obup, cinizem; – kaj je cinizem?
– slabo razpoloženje se le malo spreminja iz dneva v dan, ne odziva se na okoliščine, – moje razpoloženje je zelo odvisno od okoliščin, še preveč
– upočasnjenost ali nemirnost, – sem nemiren, ampak precej hiter, ne zmorem mirnega življenja
– jezavost, – nekatere stvari me zelo hitro razjezijo
– izguba apetita in telesne teže (ali obratno – pridobivanje telesne teže), – ne
– upad libida, – ne (zelo veliko se samozadovoljujem in me skrbi, če to lahko povzroči raka)
– lahko različne telesne bolečine, zdravstvene težave (npr. glavoboli), – ne (razen, če sem prehlajen)
– samomorilne misli. – ne

Pozdravljeni,
kot vidim, ste že brali o stresu, o tem, kako se sprostiti; kaj bi vas lahko osrečevalo. Ljudje smo različni in nas različne stvari osrečujejo, različne stvari sproščajo. Če vas dobrodelnost ne osrečuje, je tudi to vredu. Bolj pomembno je, da premislite zase, kaj bi vi radi počeli. V življenju imamo obveznosti, ki jih ne moremo popolnoma odstraniti iz svojega življenja, se pa splača poiskati ravnovesje, v katerem poleg obveznosti najdete tudi čas zase. Če vam je v veselje gledanje dokumentarnih filmov, igranje iger – poiščite čas za to.

Odnosi so lahko zelo različni; lahko so bolj ali manj intimni; so bolj stvar navade ali pa temeljijo na medsebojni naklonjenosti, skupnih interesih… Če si vi želite pogovora, ga poiščite. O čem pa bi se želeli pogovarjati? Morda lahko s kom iz vašega trenutnega kroga prijateljev ali družine načnete temo, o kateri bi se radi pogovarjali.

Nezadovoljstvo je znak, da si želimo spremembe. Kaj boste vi spremenili v svojem življenju, zato da bo bližje temu, kar si želite? Boste počeli česa več, česa manj?

Lep pozdrav,