Lepo pozdravljeni!
Sem 37 letna ženska,ki se ji je v zadnjem pol leta življenje obrnilo na glavo.Hčerka je začela hodit v prvi letnik,kot kaže bo letnik zavozila.Podala se je v cigarete,redno jo testiramo za travo,ne hodi pravočasno domov,družba jo je zavedla na kriva pota….Šolo je v glavnem obesila na klin..Sedaj,pa sem še sama zgubila službo.V pomoč mi je mož,ki mi je v veliko uteho,vendar tudi on živi v stresu,kot jaz.Začelo se je dogajt,da me občasno zelo zebe,da se cela tresem,ne prenesem zaprtih prostorov,bolečine v prsnem košu,upočasnjeno dihanje,velikokrat mrzla in mravljinčasta leva stran telesa.Strah ponoči-slab občutek…Ne vem, kako si naj pomagam,ker mi gre v naravi na živce ptičje petje,srečanje z ljudmi,pa čeprav je to sorodstvo itn…
Kaj storiti-lepo prosim za pomoč.!

Deja

Pozdravljena Deja!

Razumem nastalo situacijo v vaši družini. Kot prvo, morate poskrbeti zase, da boste lahko v pomoč in oporo hčerki. Dobro bi bilo, da bi poiskali psihoterapevtsko pomoč. Pomembno je, da delate na sebi in na svojih strahovih, tesnobi, fobijah…potrebno je soočanje z vsem tem. Kljub temu, da ne prenesete naprimer zaprtih prostorov, je dobro, da se jim postopoma izpostavljate in se tako soočate s strahom.

Ali se v vaši družini dovolj pogovarjate? Na kakšen način? V komunikaciji z mladimi, najstniki, je dobro, da zanmo izraziti skrb in jih znati poslušati. Tako postane odnos bolj pristen in lažje sprejmejo tudi tisto, kar jim imamo za povedati. Vprašajte jo, kaj je zanjo dobrega v vsem skupaj? Kaj vidi v vsem tem?

Dobro je, da imaste moža, ki vam je v oporo. Poskušajta biti skupaj močnejša.

V kolikor se bi kdaj odločili poiskati psihoterapevtsko pomoč, vam lahko dam svoj kontakt. V kratkem nameravam imeti tudi nekaj delavnic za starše mladostnikov.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka

VPRAANJE zA GOSPO FURLANI
Nekomu ste napisali ,da naj svoje težave iz glave(dom razuma)poskusi prenesti na trebuh (dom čustev)To se mi zdi zelo dobro povedano in verjamem v to ampak če lahko poveste kako človek to storiš?Ali potrebuješ kakšne vaje za to?In še nekaj bi vprašala nekateri zdravniki niso zagovorniki zdravil proti anksioznosti ker baje težave samo potlačijo jih pa ne odpravijo kaj pa v primeru,če nič ne vzameš in resno zboliš recimo za depresijo?tudi meni je predpisan paroxat pa ga nočem vzeti jemljem raje Deprim Forte.

spoštovani
zanima me naslednje….hčerka je stara 9 let in pri pouku telovadbe postane omotična….samo pri telovadbi ima vrtoglavico…kaj bi to lahko bilo…hvala

Lepo pozdravljeni!

Morda ji primanjkuje kakšnega vitamina ali kaj drugega…železa, lahko je slabokrvna. Priporočam obisk osebnega zdravnika, sicer pa si preberite tudi o diagnostični metodi SCIO – Sensitive imago http://holistic.si/index.php/scio.html

Lep pozdrav in vse lepo v novem letu,

Barbara Sarić, psihoterapevtka

Pozdravljeni,
stara sem 30 let in pred nekaj meseci so se mi začele pojavljati razne psihološke težave. Nespečnost me sice bolj kot ne muči že večino življenja, v zadnjem času pa je še povečana. Zbujam se ponoči in takrat, v mislih, rešujem težave,jih analiziram,premlevam dneve,izkušnje..RAZMIŠLJAM!!! Konstantno me spremlja občutek strahu in tesnobe. Strah pred izgubo partnerja,strah pred razočaranjem,strah pred težko boleznijo, strah pred življenjem..ipd..Zaradi tega nikoli nimam občutka miru,sploh pa ne pred spanjem. Misli mi skačejo sem in tja,sprašujem se kako naprej,kako v službi,kako sama s sabo,kako bo s partnerjem..Naj povem,da je v službi bolj stresno kot je bilo še pol leta nazaj,tudi s partnerjem nekako ne najdema skupnega jezika, v družbo ne zahajam več rada..občtek imam da nisem več kos življenju oz. da se ne znam soočiti z življenjem in problemi, ki me spremljajo..Pogosto sem utrujena in posledično nimam volje po telesni aktivnosti..zadnje čase tudi virozna obolenja,kar mislim da so posledica stresa in tesnobe,opažam tudi zmanjašno potrebo po hrani in občasno slabost brez vzroka..Zdravnik mi je sicer predpisal lexaurin 1.5mg,ampak mi nekako ni do uživanja tovstnih zdravil,saj menim, da takšne težave samo potlačijo oz. začasno rešijo..svetovali so mi več gibanja,kljub utrujenosti…pa tudi preusmerjanja misli iz negativnega v pozitivno…vse to teoretično razumem in se strinjam,ampak v praksi je to zelo težko izvedljivo..zelo me zanima vaše mnenje! Hvala in Lp.

Lepo pozdravljeni!

Pri vas gre za anksiozno motnjo. Potrebno je najti izvor, vzrok težave in ga “zdraviti”. V kolikor bi odstranjevali le posledice (tudi s kemijo) ne bi bilo dovolj. Vprašajte se, kdaj so se pričeli pojavljati strahovi? Kaj je bil sprožilec? Zakaj niste zadovoljni v svojem odnosu s partnerjem? Kaj lahko naredite, da zmanjšate stres, ki ga doživljate? Kaj vas osrečuje? Ali sledite sebi? Teh pomembnih vprašanj je mnogo. Seveda je vse kar doživljate na psihični bazi, vidno in manifestirano tudi fizično – oslabljen imunski sistem, slabo počutje, nespečnost. Za nespečnost vam bi svetovala Melatonin (v obliki kreme ali tabletk) ter kalijev askorbat z ribozo za krepitev imunskega sistema http://holistic.si/index.php/category/strokovni-clanki
Toplo bi vam priporočala psihoterapijo, zaradi predelave izvora težave, občutkov, odnosov, celote.

Lep pozdrav in vse lepo v prihajajočem letu,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Hvala za vaš odgovor.

Je minelo kar nekaj časa od zadnje objave.
Sem poiskala pomoč in sem tudi prestala na tablete (Ecytara 10mg) Imela 1 na dan in sem zmanjšala na polovičko sedaj.

Gre mi mnogo bolje! Mi ni strah hoditi okoli in tudi napad panike že dolgo nisem imela. Še vedno vadim pri vožnji Velenje – Arja Vas/ SG. Včasih uspe bp in včasih ne.
Sem šla na obravnavo in se je izkazalo, da sem preveč navezana na mamo oz. na mojo družino.
Ljudi smo različni. Jaz sem zelo družinski človek, ki bi vse naredila in takoj skočila na pomoč družini. Ko sem jaz kaj rabila ali sem želela, da bi kdaj skupaj šli na dnevni izlet je vedno bilo izgovor.
Izgubila sem tisto družino, ki sem jo imela v Avstraliji. Klub službe smo hodili na dnevne izlete in dopustov. Tega ni bilo v Sloveniji. Lani smo po dolgem času šli skupaj 10 dni na morje in sedaj smo bili 5 dni na toplice skupaj. Mama se mi ne more dovolj zahvaliti, da sem jo prepričala. Sem žalostna, da smo 10let izgubili v Sloveniji. 10 let delovnih dobe, 10 let družinskih početje itd….

Odgovori:
Pri 20. letu sem dobila udarec v glavo in od takrat sem začela dobivati težav. Nisem nikoli hodila k zdravniku za pomoč, samo na preiskave, ki so prikazale, da sem zdrava.
Živela sem v Avstraliji od svojega 5. do 23. leta. Dokončala sem gimnazijo in takoj sem se zaposlila v državni firmi. Imela sem vse kaj sem si želela. Leta 2002 se je moja družina preselila nazaj v Slovenijo. Leta 2003 sem prišla na dopust v Slovenijo in spoznala svojega partnerja s katerim sva še skupaj.

Ostala sem brez prijateljev, službe in družbe mnogo let!
Sedaj ima najboljšo prijateljico in se tudi bolj družimo z eno družino, ki tudi imata 2 mala otroka (od moža prijatelj) samo službo pa ni!
Sem želela odpreti s.p in je v vodo padlo, ker nisem imela dovolj strank, da bi dobila subvencijo in zavoda. Vmes učim angleščino predšolskim otrok.
Sedaj imam cilj samo, da bi šla nazaj v Avstralijo julij 2014. Čakam, da prodamo stanovanje, da gre za 100%. Državljanstvo sem tudi uredila za otroka.

Z možem oba želiva iti nazaj v Avstralijo. Dovolj imava Slovenijo. Klub temu, da ima mož dobro službo ni vesel in je vedno pod stresom. Otroka se tudi veselita čeprav sta mala.

Lepo pozdravljena!

Me veseli, da ste bolje, da ste poiskali pomoč. Vseeno delajte na predelavi vsega kar vas je privedlo do tu (ne le odpravljati posledico – z zdravili).
Pri udarcih gre največkrat za sprožilec, ki ni nujno takoj opazen. Pri se je razvil. Vedno je potrebno začeti z “zdravljenjem” v začetni fazi, da ne preide na težje stopnje.

Če vas srce vleče v Avstralijo, potem pojdite. To vam bo v pomoč, saj vas bo navdalo z veseljem in zadovoljstvom.

Srečno in vse lepo vam želim!

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Pozdravljeni,

V zadnjih 13 mesecih sem imela tri napade panike. Med prvim napadom me je sodelavka peljala k osebni zdravnici, kjer so mi izmeril sladkor in pritisk, kasneje še pregled ščitnice, vse je bilo v mejah normale.
Drugi napad se je zgodil 7 mesecev kasneje. V službi je bil totalen kaos. Med malico sem čakala v vrsti v trgovini. Zaradi občutka tresenja nog in rok sem morala predčasno zapustiti vrsto. Odšla sem na WC. Z vodo sem si hladila tilnik kar je pomagalo.
Oba napada sta se zgodila zaradi: pomanjkanja spanja – hrupne zabave, odgovorno in stresno delo v službi vključujoč mobing nadrejenega (ne samo nad menoj, pač pa nad vsemi podrejenimi), ter lastnega nezavedanja da se moram sprostiti.
Tretji napad se je zgodil kmalu po drugem, prav tako v prenatrpani trgovini – menim, da je bil le ta posledica spomina na prejšnji napad.

Napadi so minili, vendar se še vedno soočam z vrtoglavicami – posebej kadar sem v službi preobremenjena.
Ostal je še občasni občutek tesnobe, včasih tudi šibkost v nogah, tresenje ter veliko nelagodje pred nakupovanjem oz. čakanjem v vrsti (banalno, večina žensk ima rada shoping)

Zadnja dva meseca izvajam program za samopomoč – Kognitivno vedenjsko terapijo društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami. In moram priznati, da mi zelo pomaga. Posebej mi je blizu sproščanje z Zavestno osredotočenostjo.

Zavedam se, da je obvladovanje anksioznosti dolgotrajen proces. Zaradi osebnih razlogov ne bi rada hodila k psihiatru. Imam 38 let, ljubečega partnerja, finančno neodvisnost, dobro in zanimivo službo (samo gledati moram nanjo z drugega zornega kota)
Rada bi imela otroka.
Moja vprašanja so: 1. Zanima me kako občasni občutki tesnobe, vrtoglavica in morebitni napad panike med nosečnostjo vpliva na razvoj otroka?
2. Sedaj ne jemljem nobenih zdravil, razen kontracepcijskih. Kaj menite o jemanju Dominor-ja med nosečnostjo?
3. Kakšno je vaše mnenje o samoizvajnju spletnega tečaja Kognitivno vedenjske terapije društva DAM (www.nebojse.si)?

Najlepša hvala za vaše odgovore in mnenja,
S spoštovanjem Maja

Lepo pozdravljena ga Maja,

iskreno sem mnenja, da vam in vam bo koristilo vse na temo vzpostavljanja same sebe. Sama dam največ na “zdravljenje” svojih misli, prepričanj, duha, saj si vede ali ne vede vse bolezni ustvarimo sami s pomočjo našega uma.
Naloga vsakega izmed nas je, da najde zase najbolj primerno “terapijo”. Nekomu pomaga stik z naravo, živalmi, drugemu glasba, tretjemu psihoterapija. Glede na svoje izkušnje ki jih imam z rakovimi bolniki in ljudmi s težjimi obolenji, se da narediti marsikaj, če je človek pripravljen spremeniti svoj fokus razmišljanja.

Torej gledfe društva DAM…ni prav in napak, vi boste začutili kaj je tisto kar vam ustreza. Vsekakor pa je potrebno anksiozno motnjo spremljati in zdraviti, da se ne stopnjuje.
Otrok se razvija in srka že od prednatalnega obdobja, od spočetja. Mamo zaznava na poseben način in vse kar čuti mama, čuti tudi otrok. Priporočam vam, da najprej okrepite sebe in se potem predate materinstvu.

Kar se tiče Dominorja, pa raje povprašate zdravnika.

Hvala in lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]
Holistic center

Pozdravljeni!
Stara sem 13 let in se mi zadnje 3 tedne pojavlja vrtoglavica ter nekaksen pritisk v usesih. Poleg vrtoglavice je bilo prisotno tudi otezeno dihanje in pospeseno bitje srca. Takrat sem odsla na orgenco, a so me poslali k otroskemu zdravniku oz. K osebnemu, ki pa je takrat svoj delavni cas ze koncal. Zato me tisit dan niso pregledali. Cez 4 dni sem zopet odsla k zdravniku zaradi vrtoglavice in pritiska v usesih. Zdravnik me je poslal v laboratorij, kjer so bili vsi izvidi ok. Nato se je osredotocil le na pristisk v usesih in mi predpisal razprsilo Nasonex. Naj povem se to, da se tezave z dihanjem in pospesenim bitjem srca niso vec ponovile le nekaksno spikanje v levem predelu med pazduho in dojko, se mi pojavlja na nekaj dni in sicer le nekaj sekund oz. le minuto. Stanje se je ze izboljsalo in vrtoglavica je pred kaksnimi 7 dnevi poplnoma izginila, a se nato zopet zacela pojavljati. Nekajkrat se je pojavila tudi bolecina v misicah in utrujenost. Pred 2 dnevi pa sem opazila tudi, da sem imela povecane zenice( sicer sem prebrala, da bi to lahko bilo tudi od stresa in vseh skrbi). Danes so zenice normalne, pojavila se je vrtoglavica in nekaksna omoticnost ter obcutek, da imam cuden vid ( nekako tako kot, da se vse zelo hitro odvija in nekaksna zamaglenost, ki mi tezav z branjem ali s tem, da ne bi dobro videla ne dela le zelo me moti …).
Sama sem zacela po spletu iskati kaj bi, glede na opisane simptome lahko bilo in velikokrat je bil zadetek tudi to, da bi lahko to bil le stres. Tudi starsi mi govorijo naj o zadevi ne razmisljam ves cas in si se dodatno delam skrbi. Tudi v soli se tezko zberem in ves cas razmisljam o tem kaj je z menoj. Zelo me je strah kaj je narobe in cutim nekaksno tesnobo, vcasih se izpovem starsem in je nato bolje a vseeno.

Zanima me kaj bi lahko bilo z menoj, ali je to res le stres in nekaksen strah, ali so tezave povezane z zdravjem?

Za odgovor se Vam lepo zahvaljujem.

Lep pozdrav, M

Lepo pozdravljena!

Glede na opis in zdravniške izvide, bi rekla, da gre najverjetneje za psihološki dejavnik – anksiozno motnjo. Morda je šlo za paničen napad, ki je največkrat povezan s tesnobo in stresom.
Poskušajte poiskati vzrok ali izvor vaše težave, stresa. Telesna obolenja ali slabo počutje, sta le odraz naše psihe.
Kaj vas muči? Kaj bi želeli spremeniti? Kdaj ste prvič opazili spremembe?

Lep pozdrav in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Pozdravljeni!
Prvic se mi je pojavilo v oktobru, a je trajalo le slab teden. Za takrat bi lahko rekla, da je bilo vezano na to, da je moj dedek imel pljucni edem, za katerega so sprva rekli, da bi lahko bil rak in smo bili vkljucno z mano vsi zelo v skrbeh. Ko se je vedelo kaj mu je, pa je bilo vse spet normalno. Zato bi bil vzrok lahko le ta, saj nisem bila drugace nic v skrbeh ali pod stresom. Ponovilo se je v decembru, tudi le kaksen slab teden. Za takrat bi rekla, da je bilo mogoce povezano s testi in sprasevanjem, saj smo zadnje 14 dni prakticno vsak dan imeli kaj. Sedaj pa spet, tokrat ze slabe 3 tedne. Nevem kaj bi tokrat lahko bilo, saj je v soli in doma vse ok. Le pri predmetu, ki mi ne gre ravno odlicno imamo test cez 1 teden kar je 1 mesec prej, kakor je bilo napovedano ( izvedeli smo vceraj, danes pa spet isto potem, ko je bilo z vrtoglavico in ostalimi simptomi ze nekoliko bolje) zato, me tudi to malce skrbi. Povem lahko se to, da se mi ves cas zdi kakor, da cas hitro tece, o tem prej nikoli nisem razmisljala , teden se mi je vedno zdel zelo dolg. Zdaj pa tako zelo hitro tece( slisi se smesno in mnogi bi rekli, da je to otroska domosljija, a jaz tako cutim…). In pa kakor sem ze rekla nekasen strah kaj bi bilo, ce je z mano nekaj hudo narobe, obcutek tesnobe in nenehno razmisljajnje o tej tezavi.
Kaj menite, Vase mnenje bi lahko to bili vzroki?
Zanima me kaj mi priporocate, kaj naj naredim, da bi se stanje uredilo?
Imam pa tudi vprasanje, glede povecanja zenic: Kakor sem rekla mi je zdravnik predpisal Nasonex in me zanima, ce bi lahko bile povecane zenice stranski ucinek tega zdravila? Pri navodilih sicer nic ne pise, da bi se to lahko pojavljalo, a bi vseeno rada preverila ter ce mogoce Vi veste kaj o tem.

Najlepsa hvala za vse Vase odgovore.

Lep pozdrav, M

Pozdrav,
pozabila sem Vam povedati, da sem bila zelo zaskrbljena zaradi pritiska v usesih preden sem odsla do zdravnika( pred mesecom dni). Takrat se je tudi zopet zacela vrtoglavica. Opazam, da je vrtoglavica mocnejsa oz. Je sploh ni, kadar je pritisk prisoten in motec ter, ce pritiska ni ravno tako ni vrtoglavice oz. je vcasih v blagi obliki. Glede pritiska v usesih in vrtoglavice se bom seveda se pogovorila z osebnim zdravnikom, da dokoncno ugotovimo vzroke pritiska.
Naj povem se to, da opazam, da je ob vikendih vse ok ni ostalih simptomov, ki sem jih prej nastela pa tudi vrtoglavica je le blago prisotna. Prav tako tudi, ko so pocitnice.
Me pa zanima predvsem to kako naj “obvladam” strah, tesnobo…? Kaj naj naredim?
Ce se zamotim je bolje, a vcasih kar sama od sebe zopet zaplavam nazaj, spet obcutki strahu, tesnobe… Predvsem v soli je tako in kar nemorem se zbrati ter poslusati pri uri. Kaj naj takrat naredim, kaj predlagate? Ter kaj mi predlagate za nadomestitev sprehodov v naravi ( takrat je namrec veliko bolje, se posebej, ce je kdo z mano in nimam casa razmisljati o vseh teh tezavah, saj se z njim pogovarjam o cem drugem. Zato se trudim ob koncu vikendih cim vec hoditi. ) A med tednom je to tezje, saj imam solo in ostle obveznosti in zlasti sedaj, ko je zima in je hitro noc ( v temi sama nezelim hoditi). S cim bi to lahko nadomestila?
Lepo Vas prosim za odgovore, saj si res zelim, da bi se vse skupaj uredilu, zato moram najprej predvsem pozabiti na negativne misli.
Hvala za pomoc!
Lep pozdrav, M

Lepo pozdravljeni,

vse kaže na to, da je izvor in vzrok težav pri vas stres: skrb za dedka, testi ter ocenjevanje povezano s šolo…kar potrjuje tudi umik simptomov med počitnicam ali vikendi. Kaj je tisto, česar vas je strah povezano s šolo?
Tesnoba in strah in pomisleki ob tem, da je z vami nekaj napak, so značilnosti anksiozne motnje. Potrebno se je soočiti s strahom, “mu pogledati v oči”. Ko doživljate strah, se vprašajte česa vas je zares strah in kaj je najhuje, kar bi se vam lahko pripetilo v danem trenutku.
Hoja in stik z naravo sta vsekakor zelo pozitivna in sproščata, prav tako različne meditacije ali pa na primer joga.
Za vas bi bilo dobro, da bi prišla tudi na kakšno psihoterapijo. Ali ste iz Ljubljane?

Lep pozdrav in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Pozdravljeni!

Ne vem točno h kateri temi spada moja težava, zato vam jo bom opisala kar tukaj. Stara sem 18 let. V dveh dneh se mi je že štirikrat zgodilo, da sem iz lepega nekako izgubila zavest, bila sem zbujena vendar sem za trenutek izgubila stik z zunanjim svetom, popadla me je panika/strah ali pa jeza, ob tem pa so se mi prikazovali različni dogodki, ki so se mi že zgodili ali pa sem jih enkrat sanjala vendar se jih ne morem spomniti. Ko se je ta del končal pa sem se zjokala, imela sem povišan utrip srca in stiskalo me je v prsih. Še nekaj minut po tem pa sploh nisem vedela zase. Npr. Včeraj sem si zaželela sivkinega čaja in sem ga kupila, danes po tem ”napadu” pa mi ga je mami ponudila, jaz pa sem jo čudno pogledala in rekla, da tak čaj sploh ne obstaja. Ne vem kaj naj si mislim, kaj bi to lahko bilo. Včeraj se mi je zaključila menstruacija ali bi lahko bilo kaj povezano s hormoni, ali pa je kaj čisto drugega?

pozdrav,stara sem 36 let in prvi panični napad sem dobila lansko poletje,Ker nisem vedela za kaj gre sem bila pri osebni zdravnici,katera me je poslala naprej na preiskave .Slikali so mi pljuca,vzeli kri za ščitnico ,..poslali so me še k nevrologu,kjer mi je on povedal da naj bi bil to napad panike in da to ni nič takega .Malo sm se potolažila,ker dem dobesedno mislila da se mi je zmešalo.Potem sem takoj poiskala pomoč pri psihoterapevtki,ki mi je tudi pomagala in brez zdravil sm šla naprej.Zdaj se mi zdi da se mi vse vrača,tesnoba,vrtoglavica ,pekoče znotraj rok,kot da bom pregorela,kepa v želodcu,slabo spanjem,….kaj naj naredim,ne morem tako živet z dneva v dan,bojim se da se mi to zgodi ,ko sm zunaj,….

Lepo pozdravljeni,

morda gre za anksiozno motnjo, glede na vaše telesne simptome. Lahko pa vam poleg tega tudi telesno kaj primanjkuje.
Kdaj se vam je vse skupaj pričelo dogajati? Se je kaj posebnega zgodilo v vašem življenju?

Vsekakor je potrebno najti izvor težave, glede na opis, vam težko rečem, saj vas ne poznam…bi morala vedeti več. Psihoterapija bi bila za vas smiselna. Posledično je čisto mogoče, da se vam je porušilo tudi hormonsko ravnovesje. Potrebna bi bila celostna obravnava.

Hvala in lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Lepo pozdravljeni,

svetovala bi vam ponovno vključitev v psihoterapevtski proces, morda ste prehitro prekinila. Predelovanje določenih tematik in vzorcev je lahko dolgotrajnejše. Sama bi poskušala najprej na naraven način. Pravzaprav bi morali vsi mi, delati na sebi in svoji osebnosti, psiho-fizičnem zdravju ves čas. Smoter psihoterapije je, da s časom prehajamo v samoanalizo in tu se naše “delo” ne zaključi.

Doživljate veliko stresa? Doživljate kakšne večje spremembe v življenju?

Hvala in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]