občutek praznine

Pozdravljeni,

oglašam se v zvezi s težavo, ki ni neposredno moja, ampak vseeno zelo vpliva name. Gre za mojega fanta in občutek praznine, ki ga muči. Skupaj sva pol leta in oba sva stara 27 let. Ne vem, kje naj začnem.

Pred enim tednom sem opazila spremembo v njegovem obnašanju, videla sem, da ga nekaj muči. Skrbelo me je, če je problem med nama, v najini zvezi, na kar je odgovoril da ne, da z nama je vse v redu, da ima nek osebni problem, ki ga mora rešiti sam in ne želi govoriti o tem. Prosil me je, naj mu dam nekaj časa, da preprosto ne želi imeti stika z ljudmi, niti z mano in svojimi najboljšimi prijatelji. To sem sprejela, pustila sem ga pri miru, med tem časom sva se vseeno družila (na njegovo pobudo) in deloval je v boljšem razpoloženju. Do petka, ko smo šli v družbi ven. Videla sem, da nekaj ni v redu, ampak na vprašanje “kako si” je vseeno odgovoril “v redu”. Na koncu večera je v pijanem stanju hotel prekiniti najino zvezo, ker noče, da jaz trpim zaradi njegovih problemov, ker nikakor niso povezani z mano.

Danes sva se pogovorila v treznem stanju. Odločila sva se, da ostaneva skupaj, ker se imava rada, dejansko je v igri ljubezen in bi bilo nesmiselno vreči puško v koruzo. Povedal mi pa je, da ga muči občutek praznine in otopelosti.Rekel je, da želi biti sam, ker misli da bo tako najlažje izplaval iz krize. Jaz sem sicer rekla, da mu dam ves čas, ki ga potrebuje, me pa skrbi. Bojim se, da izolacija in zapiranje med štiri stene vodi v še večjo krizo. To sem mu tudi povedala in dala na znanje, da se v primeru da to želi, vedno lahko pogovori z mano.

Torej: ne vem kaj naj naredim in če mu lahko sploh kako pomagam. Občutek praznine je grozna stvar, in upam, da ta njegova kriza ni začetek depresije. Mogoče sem paranoična, ampak ne bi želela, da začne drseti vse globlje in globlje. Mislim, da je velik problem to, da že odkar je končal faks (junija) ne počne prav ničesar.

Mislite, da mu lahko na kakršen koli način pomagam?

Hvala in lep pozdrav,

Živa