Občutek, da je premalo mleka
Spoštovana ga. Mojca!
Ponovno jaz:( Vesela, da moja punčka čez dan je…res. Ampak ima že od petka v pleničkah zelenkasto blato (previjem jo pred vsakim dojenjem, to pa je 5-6x na dan).
Danes je imela vmes malo pikic in rumenega odtenka, a tudi nekaj sluzi. Lula normalno, vsaka plenička je polulana.
Zvečer jo dajejo krčki – predvidevam, nisem pa 100%. Dajem ji tudi AD3 kapljice. Pri meni niti pod razno noče jest, zato si mleko stisnem, ali pa naredim dodatek. Pa še tega je skoraj 45 minut, vmes je jokanjeeeeeeeeeee na polno. Ko joče, spušča vetrove in se tudi pokaka.
Po kakšni uri in pol (dveh) je vsega konec, kot bi odrezal in se umiri, s tem pa se umirim tudi jaz.
Skrbi me zelenkasto blato?!
Hvala in lp
Piad
Pia, pozdravljeni!
Je deklica sicer zdrava ali morda kaj prehlajena? Je v blatu tudi sluz? Odvaja bistveno pogosteje kot običajno?
Kombinacija zelenkastega blata in kolik je lahko povezana. Vse te večerne težave so prav tako lahko zgolj nemir zaradi kolik. Od kod kolike? Bi lahko prebrali tole? Kolike: http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1510&t=1491
Ste pomislili na preobčutljivost na kravje mleko? Posebej, če ima kakšne težave v napredovanju in še druge znake? Ste se o tem kaj pogovarjali tudi s pediatrom? To je v tej starosti zelo pogosto. Pogosto imajo dojenčki s kolikami in preobčutljivostjo na KML zelekasto blato, nekateri celo temno zelene barve.
Zeleno blato:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979205 (alergija na KML)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979978 (občasno zelenkasto)
Če dojenček dobro napreduje, poskušamo omejiti kravje mleko v materini prehrani in zamenjati prilagojeno mleko (o tem vam lahko svetuje le zdravnik, za to sama nimam znanja in pooblastil, prosim kontaktirajte pediatra). Včasih je bolje, včasih pa se kolike nadaljujejo, dokler dojenček obdobja ne preraste in se mu črevesna flora dodobra ne razvije. Materino mleko mu pri tem maksimalno pomaga, saj naredi na vse telesne sluznice poseben filter, ki alergenom (vsem, tudi iz kravjega mleka) preprečuje vstop skozi prebavila v kri in druge organe. Dojenček je z materinim mlekom najbolje zaščiten, zato vas spodbujam, da svojo punčko še naprej dojite in spodbujate, kadar ima težave z dojenjem, pa podoje nekoliko zamaknete oziroma razporedite tako, da jo vmes tolažite in ji pomagate prebroditi težko obdobje.
Ste poskusili kak večer dlje vztrajati, tako da jo npr. umirjate in nato večkrat ponudite dojenje? Včasih lahko traja tudi dve, tri ure in več, nato pa dojenček dojenje vseeno sprejme. Kaj ko bi jo nahranili tedaj, ko je vsega konec? Vmes pa predvsem tolažili in ponujali dojenje? No, seveda povsem razumemem, da morda pri vas to nikakor ne bo delovalo, zato tedaj ravnajte tako, kot sami najbolje ugotovite, da bo v tistem trenutku za vas vse najbolje. Taki večeri so tudi za starše hudo stresni. Cela družina je v krču.
V 45 minutah oz. urah, ko jo tolažite, se pri vas tvori mleko, zagotovo ga je toliko, da vaša deklica ne bi ob njem jokala od lahkote. A kaj hočemo, deklica ima take težave, da jo dojenje ne pomiri, temveč samo še dodatno vznemiri. Upajva, da bo to obdobje kmalu prerasla in bodo večeri za vse vas lažji.
Če so vsi znaki ok in punčka vredu napreduje, zeleno blato vsekakor omenite pediatru. Ukrepov običajno ni, razen če gre res za alergijo ali preobčutljivost, sicer pa čakamo, da se uredi samo od sebe.
Draga Mojca,
Blato se počasi umirja, sicer je še zelenkasto, a so notri že rumeni odtenki in pikice. Nič ni prehlajena. Izgleda super. Klicala sem pediatrinjo in za nekaj dni bomo prekinili jemanje AD3 kapljic. Potem se bo videlo…
Mojca, ali obstaja kakšna tabela, kolik v povprečju se otrok zredi v tednu in mesecu dni????
Hvala
Piad
Pia,
krasno, da je punčka na videz super. Sama ne smem in ne znam dajati strokovnih mnenj o kapljicah, a če ste ugotovili, da je v tem težava, da, lahko tudi kapljice povzročajo krče, o katerih sva govorili. Pediatri priporočajo običajno zamenjavo, stališče LLL glede dodatkov pa bom kar pripela, v njem boste našli tudi koristne napotke, kako zmanjšati dejavnike tveganj, če kapljic morda ne boste dodajali. AD3, rahitis, kalcij in vitamin D: http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=7125&t=7125#reply_7125
Da, seveda obstajajo tabele, pravzaprav krivulje, te so veliko boljše od tabel, kajti ključno vprašanje je, ali naš otroček sledi svoji krivulji, tudi če je ta morda podpovprečna. Tukaj http://med.over.net/forum5/read.php?46,4080683 (krivulje rasti).
Če želite moj komentar, sporočite zadnje podatke, sicer pa ne glejte samo teže, pomembna je tudi rast, obseg glavice!
LLL nima postavljenih povprečij, zgolj spodnjo mejo, pod katero moramo ukrepati in izboljšati dojenje, če je le mogoče.
– NAJMANJ 110-115g na teden oz. 450g na mesec do starosti 3m
– NAJMANJ 80g na teden oz. 350g na mesec od 3m do 6m
– NAJMANJ 50G na teden oz. 200g na mesec po 6m
Pia, verjetno ste že ugotovili, da deklica raste po višini in obsegu glavice povsem po povprečni krivulji, pri rasti pa je s 25. percentile napredovala na 50. percentilo, ki ji zdaj tudi že več tednov lepo sledi.
Edina slaba novica v kupu dobrih je, da so majhna oblačilca zares zelo hitro pretesna.
Spoštovana ga. Mojca!
Ponovno se vam oglašam:) Z malčico se pridno dojiva čez dan, a vseeno ji moram dodajati, ker se pri meni ne naje dovolj.
Zdaj pa sem opazila, da je moje mleko bolj vodeno kot belo, ko si ga izčrpam. Punčka tudi noče jesti pri meni in se otepa mojih dojk, da mi je prav hudo, zato si mleko pač stisnem in še tega ni hotela pojest. Dodatek je pojedla brez težav.
Moram povedati, da sem imela že G pregled 6 tednov po porodu in v tem času tudi menstruacijo. Je pa res, da je moje mleko postalo bolj “vodeno” odkar sem si dala vstavit maternični vložek Mirena.
Ali je mogoče vse to od M in vložka????
Vse lepo vam želim,
Piad
Pia, živjo!
Menite, da se deklica ne naje dovolj. Zakaj? Ali vas napredovanje skrbi? Se krega že pred podojem, ko dolgo ni sesala? Se sploh noče prisesati?
Materino mleko je drugačne barve od kravjega mleka, ki je zelo belo. Materino mleko je modrikasto in na videz res deluje bolj vodeno kot smo vajeni pri živalih, a to je zanj čisto prava barva. Če ga pustimo stati, se izloči skoraj prozorno modrikasto-belo mleko in bolj bela ali morda rumenkasta smetana, gosti del. To je normalno. Nikoli morda ne bo videti zelo gosto in tako belo kot kravje. Je povsem drugih značilnosti, tudi če ga primerjate s prilagojenim mlekom.
Zakaj menite, da deklica noče sesati? To je lahko povezano s kolikami, posebej ob večerih. Morda se težko prisesa na dojko v določenem položaju. Morda jo dojenje jezi in zahteva stekleničko. Mogoče je tudi, da bi tedaj stekleničko sprejela za tolažbo. Ali je pri steklenički v istem položaju kot pri dojenju? Mislite, da se krega, ker želi, da bi teklo hitreje? Bi jo lahko potolažili s stekleničko ali dudo za minutko, dve ali tri, nato pa ji “podtaknili” dojko, iz katere bi ji v usteca iztisnili malo mleka?
Mislite, da se krega zaradi lakote, ker je že zelo lačna, pa noče dolgo čakati na dojki? V tem primeru bi bilo morda bolje, če bi jo popoldan podojili večkrat po malem.
Menstruacija včasih prehodno lahko povzroči nekaj težav pri otroku. Prosim, preberite tukaj, ali je mogoče, da se to dogaja tudi pri vas.
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979070
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1982409,1982529#msg-1982529
Količina hormonov, ki se izloča pri Mireni je izredno majhna in nima vpliva na dojenčka preko materinega mleka. Mirena izloča majhno količino progesterona (levonorgestrel), ki ne povzroča težav z mečno zalogo pri materi in ker je količina tako majhna, se ta hormon absorbira lokalno že v maternici.
Mirena ne vpliva na sestavo mleka. Imate morda polnejše dojke, da bi črpali morda nekaj več prednjega mleka in malo manj zadnjega? Te nianse običajno niso zelo velike, kajti zadnje mleko se začne izcejati že takoj po izcejalnem refleksu. Morda ste opazovali vaše mleko tedaj, ko ste si ga črpali bolj kratek čas? Mleko je vedno enake kakovosti in ravno pravšnje za dojenčka. Ni verjetno, da bi se deklica kregala zaradi tega.
Pia, vaša punčka, tudi kadar zavrača dojko, s tem ne zavrača vas, prav nasprotno, sporoča vam, da potrebuje vašo pomoč, ker ima težave. Morda jo ne boste takoj razumeli in ji znali pomagati, a pomembno je, da ste mirni, da zavračanja ne jemljete osebno (kar je težko, saj vem!) in da krizo premagujete tako, kot najbolje zmorete in znate.
Draga ga. Mojca!
Punčka krčkov nima. Ko jo pristavim k dojki, se prisesa, je največ 3,4 minute in morava podreti kupček. Ko jo dam nazaj, joče.
Dam jo na drugo, noče.
Je lačna, samo da bi se zato kregala?? Ne verjamem….
Stekleničko dobi v napol sedečem položaju, dojiva se, da jaz sedim in jo imam pravokotno na svoj trebuh. Ta položaj ji tudi najbolj paše.
Vem, da ne zavrača mene, se trudim, a siliti otroka mi tudi ni namen. Lepo mi je to, da dojim, saj sva takrat skoraj eno. Je pa res, da imam tudi zelo slab apetit in se trudim, da kaj pojem, pa še to stežka gre dol:(
Ko si svoje mleko stisnem, ga ali pa tudi ne, poje.
Napreduje pa lepo (vago sem nesla nazaj, ker je bila zame neuporabna), a vidim punčko, kako lepo polna lička dobiva in raste…
Toliko za enkrat….naredila bom vse, da vsaj nekaj mojega mlekca dobi, drugače pa lačna ne bo:)
Lep vikend
Piad
Pia, vaša skoraj 2m deklica se, pravite, doji nekakj minut, nato hoče podirati kupček in nato se krega, če prav razumem. Potem dodajate, ker stekleničko sprejme, druge dojke pa običajno ne.
Kolike sva odmislili. Je živahna in lepo napreduje.
Vzorec, ki ga opisujete, je pogosto opazen pri dojenčkih, ki se hranijo kombinirano. Pomislila sem, da punčka lepo sesa prve minute, ko hormon oksitocin poskrbi, da mleko hitro steče po mlečnih vodih in v njena usteca. Ker je tok močan, ji to morda ustreza, kasneje pa, ko bi se morala bolj potruditi, mleko povleči iz dojk, tega noče oz. misli, da dojka “ne deluje” in se krega. Ko ji ponudite stekleničko spet bolj teče in spet se ji zdi, da je to vredu, zato sprejme. Mogoče je, da se v 3-4 minutah ravno toliko dobro podoji, da ji ustreza podreti kupček. Kaj menite?
Mogoča bi bila še malo drugačna razlaga. Da se vaša deklica že v 3-4 minutah čisto vredu podoji, nasiti, jo tišči in podirata kupček. Vi ste zaskrbljeni zaradi kratkega podoja in seveda ponudite še. A deklica noče, ker je morda že polna, jo v položaju za dojenje tišči, pa tudi sicer se noče dojiti za cartanje, ampak le za hrano. Vemo, da pri 2m dojenčkih, ki se učinkovito podojijo, tudi zelo kratki podoji že lahko zadostujejo, to pa se vidi po pleničkah in napredovanju. Na to sem pomislila, ker ste zadnjič zapisali, da se je: “v 5-tih dneh zredila iz 4570 na 4820. Celih 250g”. Zakaj bi otrok v takem primeru vseeno sprejel dodatek? Ker pač teče in ker se mu ni treba zelo truditi. Bi bil lahko torej dodatek odveč? Včasih je dodatek le način tolažbe in ne potreba. Tedaj iščemo druge načine tolažbe. Kako lahko vemo, da je dodatek le tolažilni pripomoček:
– če dojenčka lahko umirimo, da ga dvignemo, nosimo, zabavate, pokažemo igračke, zamenjamo prostor, naredimo krog okoli hiše, in se v naročju umiri.
– če bi dojenček po dodatku polival
– če bi bilo dodatka razmeroma malo
– če bi dojenček brez dodajanja podobno lepo polnil pleničke in napredoval, kar merimo na tedenski ravni
Mislite, da bi se deklica umirila, če bi jo dvignili, malo ponosili, zabavali,… ali bi bila čedalje bolj huda?
Ne, nikakor ni namen otroka siliti. 2m dojenčka prisiliti tudi ne moremo. Kadar so težave in se otrok na dojki krega, smo mamice pogrunate vse sorte rešitev (vse seveda vedno ne delujejo in vsaka mamica išče svoje rešitve), nekaj jih najdete med ukrepi o doječi stavki: http://med.over.net/forum5/read.php?94,1977609,1977609#msg-1977609 (mlajši dojenček). Včasih to res lahko deluje, kot da mamica hoče dojenčka z nenehnim ponujanem, menjanjem situacij, hojo med podojem idr. v dojenje siliti. A ker dobro vemo, da naš dojenček joka in dojenje zavrača in se hkrati joka zato, ker nam sporoča, da ima neko težavo in da naj mu jo pomagamo razrešiti, taki ukrepi postanejo kar logični. Če noče, prav, ne silimo ga. Če joka, pa poskusimo čim več možnih ukrepov (najprej brez stekleničke), med njimi tudi umirjanje z dojenjem, le da drugače, v drugem položaju, kasneje, ne po urniku,…
Najpomembneje je, kot ste zapisali, da punčka lepo napreduje. Zelo ste skrbna mamica in čudovito skrbite zanjo, nikakor pa vam ni lahko. Mislite tudi nase! Če menite, da boste najlaže in najbolj mirno nadaljevali z dvojnim načinom hranjenja, kar tako naprej, polno dojenje ni ideal, ki bi ga imel kdorkoli pravico zahtevati od vas. Deklico znate lepo opazovati, kar kaže tudi to, da tehtnice več nočete – tudi mnoge druge mamice v tem obdobju tehtnica le obremenjuje.
Pravite, da imate slabši apetit. Upam, da vseeno nekaj pojeste, vsaj kako vitaminsko solato, sadje ali kako jed, ki jo imate radi. Če ne gre zelo dobro s hrano, poskusite hranilne snovi dobiti s sadnimi in zelenjavnimi sokovi, svežimi ali kupljenimi (namesto vode, čaja). Morda vam bo koristil en odmorček na dan, da si greste v trgovino po nekaj zdravega in dobrega zase. Morda se lahko komu zaupate in ga prosite, ali bi vam vsak dan lahko prinesel kaj zdravega, kar si boste izbrali sami. Mleko se bo tvorilo enako tudi tedaj, če boste nekaj časa slabše jedli. Telo črpa pač iz zalog. Ni pa dobro, če bi začeli prehitro hujšati. Najpombmenjše za količino mleka je to, kako pogosto boste deklico uspeli pristaviti, da bo aktivno in dobro sesala, četudi bo to morda kratko. Več kratkih podojev na kratke razmake vam bo zagotovilo boljšo zalogo mleka kot dojenje na daljše razmake.
Izčrpano mleko globoko zamrznite, če ga deklica noče. Lahko ji ga boste ponudili kasneje ali iz kozarčka ob gosti hrani.
Tudi vam lepo nedeljo!
Draga ga. MOjca!
Počasi se poskušam sprijazniti z dejstvom, da mi bijejo zadnje ure dojenja. Moja punčka se podoji samo še zgodaj zjutraj, pa še to ni več kot 5 minut na eni dojki. Zdaj skozi dan normalno dajem dodatek in Plantex čaj, da dobi tekočino.
Hudo mi je in kar ne morem se sprijazniti:(( Ampak deklica mora jesti.
Samo toliko, da sem se vam na hitrco javila……..
Lp
Piad
Živjo!
Se kar moram malo oglasiti zraven, ker se prav dobro spomnim svojih prvih tednov dojenja. Moja mala je zdaj stara dobre 4 mesece, lepo napreduje in meni je končno jasno, da mi mleka ne bo kar tako zmanjkalo. Tudi sama sem na začetku kar naprej črpala in čutila potrebo po tehtanju podojev, saj se mi je zdelo, da tamala nič ne poje.
Še vedno se mi kdaj zdi, da imam zvečer (včasih pa tudi čez dan) čisto prazne dojke. Pa jo vseeno kar pristavim, tamala vleče in potem omaga. Včasih je lačna že čez slabo uro. To se ponavlja recimo dva dni, tretji dan pa spet pride do navala mleka in sem spet bolj mirna. Po mojem to paše zraven 😉
Črpalka NIKOLI ne izčrpa toliko mleka, kot ga lahko izsesa otrok. V tem primeru je črpalka samo še ena stvar, ki mamice spravlja v obup, mene je. Spomnim se, da sem prve tri tedne samo dojila, črpala, dodajala, sterilizirala črpalko… IN bila čisto na koncu z živci. Zdaj ne črpam več, dojke so včasih polne in trde, včasih mehke in “prazne”, mala pa raste, je živahna, polni plenice in napreduje v vseh smisih. Po moje se počasi nehaj obremenjevati, kolikor sem prebrala (priznam, da nisem imela časa vsega, tamala hoče pozornost, časa ni veliko), tvoje dete napreduje tako po teži kot v vseh ostalih pogledih.
Jaz bi začela počasi manjšatzi dodatek in večkrat podojiti, tudi če čisto malo, pa večkrat, telo bo samo dojelo, da bo treba več mleka.
In še to: soseda je rodila takrat kot jaz. Tudi njo so uspeli že v porodnišnici nekako zastrašiti oz. spraviti ob vso samozavest okoli dojenja in je tudi kar naprej tehtrala in črpala in dodajala. Potem se je odločila da je tega dovolj in zdaj polno doji. In mali je pravi debelinko.
Vso srečo in malo več veselja ob dojenju.
(dojke pa tudi mene še vedno včasih bolijo)
Kainja
ah, sem se spomnila še par stvari.
– retafer – moja je imela zaradi njega krče in zeleno blato – sem nehala jemati.
– kreganje z dojko – še vedno, takrat, ko ne priteče isto sekundo in je treba nekajkrat v prazno potegnit
– včasih se malo “kljunčka” z dojko – malo poje, potem se zvira in spet malo poje, pa vmes kriči… ampak sem ugotovila, da to ni v nobenem pogledu povezano z mojim mlekom
– takoj po rojstvu je bila precej švoh in nikakor ni dovolj pojedla. Sem si pumpala in ji dala po flaški svoje mleko, pa je šlo, ker ima flaška večje luknje in je treba manj delat. Zdaj se polno dojiva in po flaški noče več niti mojega mleka (da o Aptamilu ne govorim, ker bi raje stradala, kot jedla tisto). Prav tako noče niti poskusit mojega odmrznjenega mleka. Sem bila že čisto obupana, ker se mi je zdelo, da od mene dobi premalo, ampak sem potem ugotovila, da je pač tako “narejena”, da je večkrat manjše obroke.
– dojenje na 3 ure pri nas odpade. Jeva na največ 2 uri, včasih tudi pogosteje. Neži bi še najbolj ustrezal stalen dostop do dojke.Pediatrinja mi je rekla, da to ni v redu in da imam najbrž premalo, pa mi je potem sestra malo pokazala številke, me pomirila in zdaj sem vesela, da sem poslušala njo. mleka res ne zmanjka kar tako.
– dostikrat so sestre pri pediatrih bolj uporabne kot zdravniki, saj so bolj življenjske.
– vsak dan spijem 3 skodelice čaja za dojenje in iskreno verjamem, da pomaga.
No, toliko. Vsekakor nisem nobena veteranka, vem pa, kako težak je včasih boj z dojenjem in če ti tole vsaj minimalno pomaga, sem vesela.
Srečno, K
Hvala, draga Kainja za pozitivne besede.
Nisem človek, ki bi kar takoj po dveh neuspelih poskusih vrgla puško v koruzo. Trudim se na vse pretege, da bi se s punčko lepo dojili in danes ob 5h je celo jedla 10 minut na vsaki dojki. Kasneje ni bilo več tako fino…sploh se je ne da prepričat. Dam ji dudo, ker noče sesat, se nasloni na mojo dojko, se malo pocrkljava, ko dam dudo ven in bradavico v usta, se umakne in gleda v strop ter začne jokat. Tako je 5-10 minut in verjemite mi, da si ne želim kar tako odstopiti od dojenja. Samo potem pa je že normalno, da mora otrok jesti.
Ženske smo si pa navsezadnje le različne tako, da če je pri vas vse lepo in prav steklo, ni rečeno, da bo pri vsaki. Kljub dobri volji in optimizmu se stvari v življenju kaj hitro obrnejo, brez da bi človek le-to pričakoval.
Srečno tudi vam,
Pia
Draga, Pia!
Res vam ni z rožicami postlano in če deklica noče, potem vztrajanje verjetno pri vas pušča negativne občutke, zelo grenak priokus. Zelo zelo se se trudili ta dva meseca, vaša deklica pa ne zna drugače in vztraja pri zelo malo dojenja.
Da, seveda, deklica mora jesti in najpomembneje je, da napreduje. Lahko sicer malce zamaknete kako hranjenje s stekleničko, denimo za preizkus, ali bo morda, ko bo nekoliko bolj lačna, vseeno zagrabila in se več dojila. Morda se bo še bolj ujezila in bo še bolj zahtevala stekleničko.
Povsem normalno bi bilo, da v taki situaciji razmišljate, ali naj še to malo dojenja pozabite. Taki občutki bi bili povsem razumljivi, kajti včasih mamica enostavno želi potegniti črto in pozabiti na izkušnjo, s katero je imela toliko težav, preglavic, negativnih čustev. Tudi to je lahko dobro, kadar so okoliščine take, da mamica poskusili vse, kar je lahko, ne more več in gredo občutki glede dojenja navzdol, družina pa zaradi tega trpi.
Ksenija Šoster Olmer v svoji knjigi Dojenje in materinstvo iz srca večkrat poudarja, da mamice zaradi dojenja ali nedojenja nismo dobre ali slabe mamice in da vsaka mamica, ki je dojila samo enkrat, JE DOJILA. Včasih nam okoliščine dojenje preprečijo v celoti, včasih ga predčasno skrajšajo. Dva meseca dojenja je, kadar gre težko in se mamica zelo trudi, zelo veliko! Svojo punčko ste dojili. Nikakor vam ni treba imeti slabe vesti in slabih občutkov.
Včasih nas razpleti seveda tudi presenetijo. Mamica že predela svoja čustva, ki so glede dojenja vedno zelo intenzivna in lahko boleča, si reče, da želi mirno živeti brez stresa glede dojenja, nato pa se morda umiri in sprosti, dojenček pa se začne lepše dojiti in morda čedalje več.
Če boste še vztrajali, poskušali, iskali… ali če bo vaša deklica še pokazala nov interes za dojenje, tegale vam še nisem pripela, morda še kaj novega, kar lahko poskusita.
Odstavljanje od stekleničke:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=785&t=775 (kratek članek)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1986820 (podrobni napotki)
Seveda je mogoče ostati tudi pri samo enem kratkem podoju na dan. Tudi to, če vas ne obremenjuje (mislim predvsem čustveno), lahko ostane še dolgo, če bo seveda vaša deklica za to.
Vsaka zgodba je drugačna in včasih se ne odvija tako, kot bi želeli. Dobro je, da znamo tudi take izzive premagati. Z vašo deklico pa kar imejte čim več telesnega stika. Kdo ve, morda se bo pa še poskusila podojiti. Če ne, pa je to njena izbira in tudi tedaj bo zagotovo enako rada v vašem naročju kot doslej.
Kainja, hvala tudi vam, ker ste opisali svoje težave in dileme. Tudi vi ste imeli težke prve tedne in veste, da ne gre nujno samo od sebe, da so ovire lahko zares visoke. Prepričana sem, da bo vaše pisanje koristilo mnogim mamicam, ki spremljajo forum!