Prosim vas za pomoč!
Imam sestro,staro malce čez 40 let.Na videz zelo urejena,mati 2 otrok(starejši otrok že polnoleten,mlajši se bliža polnoletnosti),oba uspešna v šoli,ona je uspešna v službi ,oba z možem sta družabna,ogromno potujejo,hodita ven,tako na rekreacijo,kot na zabave,na videz vse ok………….
Sicer je njen mož grozno ljubosumen in posesiven (neupravičeno!!!),vendar sta do sedaj nekako “furala”,pred približno mesecem dni,mi je pa kot strela z jasnega med čisto vsakdanjim pogovorom po telefonu (sva oddaljeni 100 km-vendar se vsak dan slišiva) priznala ,da že pol leta je antidepresive,zraven na skrivaj pije žgane pijače,sicer je bila medtem pri spošnem zdravniku in je rekla,da ne bo jemala več antidepresivov,stalno jo sprašujem,kako je,ona medlo;saj bo.Včeraj dopoldne sva se pogovarjali po telefonu,delovala je zelo brez volje in utrujeno-vendar je rekla,da se boljše počuti,čez par uric sem dobila sms-kjer mi je napisala :PROSIM,POMAGAJ MI……ker takrat nisem imela telefona pri sebi,sem jo v paniki takoj poklicala,ko sem videla sms,ker se mi ni javila sem poklicala njenega moža in ga vprašala kje je.Povedal je,da je v službi,da sta 10 minut nazaj govorila in je vse ok,Takrat sem ga vprašala,če ve,kaj se z njo dogaja.On je začel jokat in je povedal,da že nekaj časa opaža (preverja),da na skrivaj pije,da je izredno vzkipljiva,ko sem jo dobila končno na telefon,je bila sprva jezna,ker sem govorila z možem,nato je pa rekla,da se že bolše počuti ,in je ok,čez par uric me je poklicala,prekinila,nato se mi ni javila,jaz sem se takoj vsedla v avto,se odpeljala k njej,takrat je bila pri njej njena najbolša prijateljica,ki ji tudi skuša pomagati (poklical jo je njej mož),bila je ful slabotna,brez vsakršne volje,zaspana-zadnje čase ogromno bruha………Prosila sem jo,naj gre v bolniško,naj si opomore.Ko sem jo danes klicala,je bila v službi,rekla je,da bosta z možem začela na novo(on se bo izogibal ljubosumnosti-ona alkoholu in vzkipljivosti)……..Strah me je,ko sem jo vprašala,če ji otroka sploh kaj pomenita,je rekla,da ne,da je prepozno za vse,ona se načrtno uničuje,omenila sem ji zdravljenje,vendar je rekla,da ne,da ne more,njen mož sploh ne ve,kako črne misli ima ,kar govori,da je prepozno za njo.
Prosim vas,vsaj usmerite me,kam se naj obrnem,kako ji naj pomagam.
Naj pa povem,da sva obe imeli težko otroštvo(oče alkoholik in nasilnež),ona je bila stalno moja starejša in močnejša sestra,na katero sem se opirala,sedaj pa dobesedno propada,jaz pa ne vem,kako ji naj pomagam!!
Ona je popolnoma brez volje,občutek imam,da sploh nima namena si pomagat;dejansko ji ne zaupam,samo jočem se še.

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Predstavljam si, da vam je zelo težko, ko gledate sestro v takem stanju. Kolikor je slišati je v stiski in bi bilo smiselno, da si poišče pomoč. Dobro bi bilo, če bi se odločila za psihoterapijo in v primeru težje stiske psihiatrično pomoč, ampak za to se mora odločiti sama.

Povejte kako ste vi? Občutek imam, da vas sestrino stanje zelo obremenjuje? Sestri ste ponudili roko, ramo na katero se lahko opre, več kot to pa ne morete narediti. Že s tem, ko ste za njo na voljo ste naredili zelo veliko, pomoč pa lahko sprejme le ona. V primeru, da bi ogrožala sebe ali druge pa družinski člani lahko sprožite prisilno hospitalizacijo.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni.
Iskreno se vam zahvaljujem za odgovor.
Bi vas smela prositi,če bi se lahko moj zgornji post izbrisal-vsaj delno,ker sem vam zelo nazorno opisala zadevo in če bi kdajkoli sestra brala,se bo sigurno prepoznala in mi lahko to močno zameri oz.izgubi zaupanje vame.?

Sama se počutim zelo nemočno,ker se zavedam,da ji lahko pomagam toliko,kolikor mi bo dovolila,in kar me tudi skrbi,da bi se spet zaprla vase.Boli me,ker jo je strah,da nanjo gledam kot na alkoholičarko,kar sploh ni res,nanjo gledam,kot na osebo,ki je v hudi stiski in resnično rabi pomoč.
Močno me je prizadelo!!2 dni že bruham,popolnoma sem brez apetita,srce mi na trenutke kar divja,iskreno upam,da se me viroza loteva,in da mi to ne dela stres.

Pozdravljeni,

lahko, da je vaša reakcija res povezana z dogajanjem s sestro. Očitno se vas to dogajanje zelo dotakne. Še posebej je to težko, ker v takem primeru sebi težko pomagate. Navsezadnje izboljšanje sestrinega stanja ni odvisno od vas in vaših dejanj.

Vas skrbi, da bi se sestra prepoznala in bi izgubila zaupanje v vas? Kolikor vidim ste tu izrazili skrb in iščete pomoč ravno za njo!?

Lep pozdrav,