NUJNO POTREBUJEM POMOČ!!!!

Že 9 let vztrajam v izvenzakonskem alkoholnem razmerju. Ti njegovi pijani pohodi, puščajo na meni vedno večji pečat. Bila sva že na ne vem kolikih zdravljenih (bolnišnica, AA, psihologi…) pa je vedno enak odgovor: SAM SE BOM OZDRAVIL! Potem je tukaj še finančni problem, saj se ne kopamo ravno v denarju. Tako se vedno znova najde razlog zakaj pije (ker si ti taka; ker sem živčen zaradi tega; daj mi malo več prostora…). Odločila sem se da naredim temu konec, vendar ne morem čez noč. Imava namreč tri otroke, on se ne misli odseliti, zato se bom mogla jaz z otroci. Največji problem pa je v tem, da sem ZELO živčna. Za vsako brezvezno stvar se denem (včasih histerično kričim) in največji “trpini” so nič hudega krivi otroci. Kaj naj naredim, da se preneham dret na njih za vsako figo? Včasih me ima da bi šla ven na svež zrak, pa sem sama z njimi in jih ne morem pustiti. Tudi za pomoč za varstvo nimam koga prositi v tistem času. Res želim nekaj narediti v tej smeri in se izboljšati, vendar čisto sama ne zmorem. Prosim za kakšen nasvet, saj mi bo že to veliko pomagalo. Ponavadi sem takšna, ko vem da bo prišel pijan domov (in s prazno denarnico!). Kadar želim mamo prositi za kakšno stvar (moj oče je bil alkoholik in ga je zapustila) pa mi samo reče kako bom sama s tremi otroci. Njen nasvet je, naj bom tiho in ga pustim pri miru tisti dan, naslednji bo že boljše. Prosim pomagajte!

Zdravo!

Ob branju tvoje zgodbe, so me spomini takoj ponesli v moje otroštvo. Ni mi jasno zakaj sploh vztrajaš v takem razmerju. Vem da je lahko soditi, vendar jaz bi v tvojem primeru že zdavnaj odšla. Verjemi mi, da bo to najbolje za tvoje otroke, ki niso ničesar krivi. Nenehni prepiri in kričanje zelo vplivajo na otrokovo duševno stanje, zaradi česar lahko imajo kasneje resne težave sami s sabo. Ne govorim ti kr v prazno, ampak na žalost sem imela tudi jaz očeta alkoholika. Nenehno sem živela v strahu, kdaj se bo spet znesel nad mamo in preklinjal vse povprek. Nikoli nisem razumela mame zakaj ni hotela oditi, pa čeprav sem jo velikokrat v solzah prosila, da bo tako najbolje. Vendar je vztrajala in vztrajala.
Verjemi mi, da boš naredila največ koristi s tem če boš zbrala dovolj moči in poguma ter odšla. S tem boš zelo pomagala svojim otrokom in tudi sama si boš lahko uredila bolj mirno življenje ter živela brez nenehnega pritiska.
Resnično upam da boš imela dovolj poguma, ker če bi ga imela nekoč moja mama, bi ji bila neskončno hvaležna.

Želim ti veliko sreče v tvojem življenju in privošči lepše življenje sebi in svojim otrokom.

Lp

Pred leti sem imela podobno sotuacijo. Odšla sem z dvema otrokoma. Bilo je zelo težko. Včasih tudi za hrano ni bilo dovolj. Toda čas naredi svoje. Od kje si? LP

Odseli se in to takoj! K prijateljici, sorodnici…toliko, da se v miru zjočeš in imaš vsaj za recimo 2 tedna streho nad glavo. V tem času si poišči stanovanje.
V primeru, da res ne moreš nikamor, obstajajo materinski domovi.
Glavo pokonci, vse se da!
Zrasla sem med alkoholiki, ne dovoli, da tako odrstejo tvoji otroci.

Veliko volje!

Žal mi je, da ti resnično ne morem pomagati. Res. Vsi tukaj ti bomo napisali, da pojdi proč, da ni res, da ne zmoreš in da nimas kam. Prosi za pomoč. Kogarkoli. Samo začni. Naredi prve korake. Za živcnost ti priporocam, da si greš po Persen forte, da te vsaj malo pomirijo in pa to, da se zaveš, da bo tudi ta situacija minila in da bo bolje, če boš nekaj naredila in čisto nič drugače. Sam od sebe problem ne bo izginil in mož ne bo sam odšel ali ti omogočil lepšega odnosa, saj mu dopuščaš, da je do tebe tak kot je in dokler ne boš odšla ne bo prenehal piti. Tako pač je in čas je da stopiš na realna tla in frustracij ne odlagaš na otrocih pač pa za svoje in otrokovo dobro narediš spremembo in sprejmeš odločitev, ki jo boš dejansko izpeljala do konca, ne glede na to kako zelo te je strah. Veliko poguma, imej se rada in imej rada svoje otroke. Oni so še čisto nedolžni in samo dani v to situacijo in ne razumejo, da je mamica zmatrana in da potrebuje počitek in pomoč. Omogoci si to zase in za njih 🙂 lp,srecno

Pozdravljena! Želim ti napisati nekaj besed iz svojih izkušenj, saj sem šla skoz to, kar ti doživljaš danes. Tudi jaz sem bila poročena z alkoholikom s katerim sva imela dva otroka. Kaj vse sem doživela z njim in koliko gorja mi je naredil, lahko bi spisala knjigo. On se je ozdravil alkoholizma, toda prešel je na drugo odvisnost – varanje. V glavnem, življenje z njim je bil en sam pekel, zbrala sem moč in odšla od njega, saj sem vedela da sem kot mati dolžna svojima otrokoma zagotoviti mirno in varno življenje. Zdaj je od takrat preteklo kar nekaj let, uredila sem si življenje (duhovno, čustveno, finančno sem si opomogla, čeprav sem bila čisto na tleh), našla novo srečo, ki mi vsak dan kaže kaj je ljubezen in lepo mirno življenje. Največ pa mi pomenita zadovoljna in srečna obraza mojih hčerk in vem, da sta ponosni name, ker sem zmogla in vztrajala.
Resnično si želim, da bi ti moja zgodba vlila vsaj malo moči, da bi ti tudi tvoji otroci nekoč rekli: MAMA HVALA TI!!!

Pozdravljena.
Tudi jaz sem se iz istega razloga oglasila, kajti 4.9.2006 je bilo eno leto odkar sem odšla od doma. In sicer brez vsega in takrat s 3.leta starima dvojčkoma. Kot so ti že svetovale, čim prej in resnično čim prej od doma. Lahko resnično poiščeš zavetje v kakšni varni hiši ali materinskem domu, kajti tvoja živčnost bo začela preraščat v agresijo do otrok. Namreč pri meni je bilo isto in po nekem času te živčnosti se enostavno nisem več obvladala in sem ju kar mahnila za vsako majhno stvar. Bilo je še huje, kajti otroka ti enako vračata in smo celi dan samo živčkali. Bilo je nevzdržno. Nato sem se skulirala, teden dni razmišljala kako in kaj in prišla do zaključka, da se obvladam in, da stanje vzamem kakršno je. Tudi jaz nimam nobenega varstva, še danes in smo sami. Ko prideta iz vrca se namreč trudim, da si nekako zapolnimo čas, da se kaj dogaja. Sčasoma pa gre ta agresija iz tebe. Samo trudi se.
Vse ostalo pa se ti bo tudi začelo pozitivno vračat, samo voljo in ljubezen do otrok moraš imet. Vem da maš, ampak si tako prizadet, da sploh ne veš, da še to obstaja v tebi.
Želim ti, da čimprej postaviš vse in vsakega iz med vas na pravo mesto in da začneš pozitvno gledat na življenje!
Lp