Najprej lepo pozdravljeni.
Sicer sem tole spletno stran obiskala prvič, vendar lahko povem, da ste vi moj edini izhod. Sem namreč sveže osemnajstletno dekle, ki ima prijatelja (ljubezen), ki je narkoman. Odvisen je od heroina. Sicer kolikor vem, je injiciral heroin samo nekajkrat (zadnjič za novo leto) drugače se zadane s folijo. Odvisen je približno eno leto, šteje pa dvajset let in pol. Sem zelo razočarana nad njegovim početjem, saj vem da ga je škoda. Fanta namreč poznam odkar pomnim da živim in lepi so spomini kako smo se igrali, ko smo bili majhni…..Torej moj problem izvira ravno iz tega. Nikakor ne vem kako bi mu pomagala, da bi se skliniral. Po nasvetu skupnega prijatelja, sem pristopila do njega in sva se tudi pogovorila. Takrat je bil in zadet in pijan. Moram povedati, da se je jokal celo noč, ker mu je žal zaradi tega, ker sam dobro ve, da heroin ni zanj, vendar sam ne more ven. Prosil me je za pomoč. Obljubila sem mu jo, vendar drugi dan o tem večeru ni hotel slišati prav ničesar. Naletela sem na gluha ušesa. Sicer pri pogovoru tudi nisem vztrajala, ker sem vedela, da ne bo pomagalo čisto nič. Kot sem že prebrala v nekem vašem odgovoru, ste povedal, da bo takrat sila, ko ne bo več financ, prijateljev,…Vendar on je brez službe, dilerju je dolžen stodvajset tisoč tolarjev, prekoračil je limit na banki za osemdeset tisoč tolarjev, starša mu data okoli tisoč tolarjev na teden……Tudi prijatelji se držijo skupaj le zaradi droge, to je ena in edina njihova skupna točka. Toda še vedno vztraja pri heroinu, čeprav si resnično želi zaživeti življenje brez heroina. Povejte mi kaj naj storim? Kako naj se mu približam, kako naj mu vbijem v glavo da mora s tem končati???Pri pogovoru mu nisem ničesar očitala, dala sem mu vedeti kako ga imamo nekateri zelo radi-takrat je dojemal stvar, toda drugi dan mu spet ni bilo mar za celi svet. Vendar jaz tega ne bom sprejela. Oločila em se, da mu bom pomagala in mu tudi bom. Vedno držim obljubo.
se opravičujem za ultra dolgo pismo, vendar vedno povem vse kar imam tisti trenutek v glavi!
Še enkrat vas prosim-POMAGAJTE!

Lep pozdrav,

Blanka (Ljubljana)

Lep pozdrav!
Menim, da če mu hočete zares pomagati morate najprej razčistiti Vaše čustvovanje do njega. Zavedati se morate, da ta človek , ki ga sedaj gledate ni več isti človek kot je bil takrat, ko ste se skupaj igrali. Z lepimi besedami in sladkimi spodbudami, da ga še vedno ljubite kljub temu, da je dan za dnem »zadet« ga ne boste pripravili, da bi se spremenil. Zasvojenci so odlični manipulatorji in imajo odličen instinkt za človeška čustva zato bodo iskali vsak trenutek, da bi v Vas lahko dosegli sočustvovanje in s tem dovoljenje za podaljšanje narkomanskega življenja.
To če fant kadi heroin na foliji ne pomeni, da je od njega kaj manj odvisen, navadno narkomani postopoma preidejo na iglo, kar je Vaš fant že pričel prakticirati, zato, ker potrebujejo manj heroina za enak učinek zadetosti.
Dejstvo je tudi, da mu ta trenutek heroin pomeni veliko več kakor Vi. Zato Vas ni pripravljen poslušati oziroma sprejeti Vašega nasveta naj se gre zdravit. Pri njem je problem že detoksikacija kaj šele, da bi svojo abstinenco vzdrževal.

»starša mu dasta okoli tisoč tolarjev na teden……« Kakšen odnos pa ima Vaš fant s svojimi starši? Očitno je, da še vedno živi pri njih in da njegovi starši še vedno kljub njegovemu drogiranju podpirajo njegov način življenja saj mu dajejo denar.
Sam od sebe ne bo začel razreševati svojega problema. Že res, da so narkomani v besedah zelo prepričljivi in vzpodbudni toda, ko je potrebno narediti prvo dejanje se stvar zakomplicira.
Svetujem Vam, da stopite v kontakt z njegovimi starši in se odločite ali ga boste gledali takega kot je ali pa mu postavili ultimat naj se gre zdravit. V praksi pa navadno obvelja, da narkoman začne drugače razmišljati oziroma sprejemati zahteve bližnjih po zdravljenju, ko se mu začne podirati svet na glavo. To pomeni, da nima več strehe nad glavo, ki mu jo nudijo starši ter materialne podpore. Takrat začne šele spoznavati pravo džanki življenje. Znano je da se džanki nikoli ne naveliča droge, naveliča se lahko samo džanki življenja.
Če bi hoteli več informacij me lahko kontaktirate na spodnjo številko.

Ne bom ti nalagala, ker vem, da tega ne potrebuješ. Napisala ti bom le kaj se je zgodilo moji gimnazijski sošolki.

Imela je fanta narkomana- na heroinu. Želela mu je pomagati. Zgodba je bila precej podobna tvoji. Prijatelji smo jo svarili. Ona nam je rekla, da smo nori, da nič ne razumemo, da ga ima rada, da ga bo odvadila s svojo ljubeznijo. Predvsem pa je bila prepričana, da se njej to ne more zgoditi. Žal pa se je zgodilo ravno to, na kar smo jo opozarjali. Ljubezen jo je potegnila na drugo stran- pristala je na igli, kradla, vlamljala…

Fant je umrl, sama ima za sabo komuno in danes pravi, da si v sanjah ni mislila, da se bo to zgodilo njej, ki je bila 100% proti drogi. Sedaj se strinja z nami : NARKOMAN IMA RAD, LJUBI, IN SPOŠTUJE SAMO DROGO. tAKOJ KO SE PREMISLI NEKAJ NAREDI, DO TAKRAT PA SAMO OBLJUBLJA, DA SE REŠI PRITISKOV OKOLICE. POTREBUJE POMOČ STROKOVNJAKOV, NATO PA PODPORO TISTIH, KI GA IMAJO RADI.

Moji hčeri se je zgodilo enako. Hotela je pomagati fantu, zdaj sta v tem oba. Punca, pojdi stran od njega, dokler imaš čas. Lahko mu pomagaš edino s tem, da ga prizemljiš “Jaz ali heroin”! če bo heroin tisti ki bo obveljal, tako in tako nima smisla živeti s človekom ki te ne ljubi. Ljubezen mora biti obojestranska, če hočeš imeti uspešen zakon in srečno življenje. Če ne je eno samo prilagajanje in počasno umiranje po obrokih.