Nudenje pomoči pri soočenju z MOM/NOM
Pozdravljeni,
po nekaj letih spoznavanja, branja tega foruma in predlagane literature, dela na sebi…. mi je uspelo se izviti iz prijema osebe z MOM.
Sem pa (na žalost) priča odnosu bližnje osebe (sorodstvo) z MOM partnerjem, ki tega nezdravega odnosa noče in noče videti, čeprav ve, da nekaj ni v redu… še vedno išče krivdo pri sebi in stopa po prstih. Previdno sem omenil možnost branja tega foruma in predlagane literature, pa je oseba (žrtev MOM) to sprva z veseljem in olajšanjem sprejela, že na po nekaj tednih pa sem bil skoraj obtožen “razdiranja” njunega idealnega, fantastičnega, nebeškega… odnosa.
Vse sodelujoče prosim za nasvet, ali sploh “pomagati” ali pustiti in se obrniti proč, ko vidiš, da MOM najeda/razdira nek odnos (pri čemer gre za večletno spremljanje, tipične reakcije, kot jih beremo na tem forumu).
Z zanimanjem pričakujem tudi strokovni pogled na to “pomoč” s strani gospe GitteAne in gospe dr. Zalokarjeve.
Za sedaj sem sprejel načelo, da se ne vtikam in ne vmešavam in pač pustim, da tečejo zadeve dalje po “MOM-ovsko”.
Hvala in lepo pozdravljeni,
karneol
Je težko živeti v bližini takih odnosov. Ene žrtve so ravno tako vztrajne in ravno tako potrebujejo momovca, kot momovec njih. Edina varianta se mi zdi smiselna, da v času druženja ne dovoliš, da je momovec nasilen ali žaljiv. Mirno poveš, da v tvoji družbi tak nivo obnašanja ali govorjenja ni sprejemljiv.
Karneol, dokler ta oseba ne bo pripravljena videti skorajda ni možnsti, da bi ji pomagali z uvidom. Stojte ob strani, povejte svoje, kadar vas vpraša ali želite kaj povedati ali pa če stvari postanejo nevarne, vendar se drugače ne vpletajte.
Obenem pa tudi ne dopustitie, da vpletejo vas. Če vas bo poskušali , jasno povejte, da imate na vse skupaj povsem drugačen pogled , da sicer dopuščate, da nekdo drug vidi drugače, vendar se v te drame ne boste pustili zvleči, dokler stvari stojijo, tako kot stojijo.
Če ji ( mu) sedaj ne boste solili pameti ( zgolj vaše jasno stališče, če vas vpraša ali če boste morali odkloniti, da bi vas potegnili v drame), potem se bo obrnila na vas za pomoč.
Pozdravljeni,
hvala vam za vse nasvete in odzive.
Sem pa na tem forumu bral prav to, da se je marsikatera žrtev MOM spraševala, zakaj ji drugi rečejo naj “sami rešujejo svoje zadeve”, “se bosta že vidva pomenila….”, se nočejo ukvarjati z njimi, nočejo z njimi stopiti na CSD in tam povedati dejansko stanje…..
Tudi marsikatera žrtev sprva z obema rokama pograbi pomoč in se tudi trudi v smeri spreminjanja, po nekaj mesecih pa še ona “skoči nate” rekoč, kaj se vtikaš….. včasih človek prav ostane brez besed… sprva hvaležni za pomoč tako, da se ti kar obesijo okoli vratu, nato pa spet prestopijo na stran MOM-ovca, kot da se ni nič zgodilo in ga na vse kriplje branijo… včasih prav brutalno.
Prijeten dan,
karneol
Karneol, “v razmislek”… ( kot bi Cerar rekel)
http://gettinbetter.com/perfect.html
Moja prijateljica je prekinila vse stike z mano,ko sem ji povedala, da ima njena mama narcisticno motnjo. Povedala sem ji predvsem zato, ker mi ze leta in leta omenja in tozi kako jo mama unicuje. Mamo poznam in je tipicna NOM. Kar nekaj casa sem bila tiho, potem nisem mogla vec prenasat in ji povedala, ter omenila naj si prebere dolocene clanke in videe na YT. Sedaj sem jaz tista grda, ki baje zalim njeno mamo, ceprav sem bila zelo previdna z besedami in nikakor nisem kar nekaj pljuvala po njeni mami. Skratka vidim, da ne more sprejet resnice in se raje se naprej slepi, da jo ima njena mama najraje, ker ji to namrec veckrat napise po tem, ko jo je imela (hcerko) mesec ali dva na ignor. Sem se odlocila, da ji ne omenjam vec tega, v kolikor me se kdaj kontaktira seveda. Vidim, da eni ne zmorejo sprejet in jih ne obtozujem, ker je res tezka situacija.
Pozdravljena tiktak!
To je precej običajen odziv odraslih otrok NOM ali MOM staršev, ki še niso sposobni sprejeti, da je z njihovim staršem nekaj hudo narobe.
Razumeti moraš, da so ( smo) ti otroci odraščali v norem okolju od malega, da včasih drugega niti ne poznajo in da se jim zdi veliko bolj “normalno” kot nekomu, ki to gleda od zunaj. NOM; MOM starši pogosto otroka povsem zmanipulirajo v svoje čustvene ( in včasih še kako drugače ) sužnje, tako da so otroci prepričani, da so oni odgovorni za čustvena, psihična in fizična stanja svojih staršev že od kar se zavedajo zase. Zato že ob sami misli, da so v bistvu starši tisti “grdi” čutijo globoko vsajeno krivdo in “izdajo” do svojih staršev, saj so jim ti ob vsaki najmanjši priložnosti, ko otroci niso mislil, čustvovali ali se vedli, tako kot je bilo pričakovano doživljali kritike in obsodbe, da so grdi, krivi, grozni….
Obnem pa se je treba zavedati, da je res zelo težko sprejeti, da te je tisti, ki si mu najbolj zaupal, ki je bil ali je še odgovoren za tvojo dobrobit tako zelo grdo izdal in zmanilpuliral in izkoristil. Da v bistvu starše nikoli nisi niti imel, saj so ti otroci zdresirani v vlogo, da so oni tisti, ki morajo skrbeti za starše, da so oni tisti, ki so odgovorni za starše in ne obratno, kot bi bilo prav. Poskušaj si predstavljati, da bi sama naenkrat prišla do spoznanja, da te tvoja mama ali oče v resnici nikoli ne bi imela v resnici rada, ker bi bila tako zelo preobremenjena s svojimi lastnimi dramami ali ker bi bila tako zelo egostična, da ti zanju ne bi predstavaljala nič drugega kot objekt za zadovoljitev njunih potreb. Verjetno bi bil to tako velik šok, da bi poizkusila najti karšno koli drugo razlogo, ki bi upravičila njuno vedenje , preden bi sprejela dejstvo, da staršev v resnici sploh nimaš.
Zdi se mi pa prav, da si ji povedala, ker če ne drugega, bo slej ko prej, ko bo spet res grozno in hudo sama začela razmišljati o tej možnosti in jo bo začela odkrivati na sebi primeren način in z njej primerno hitrostjo. Srečala sem že mnogo ljudi, ki so iskreno obžalovali, da niso že prej dobili kakšne informacije, kaj je morda razlog za čudno vedenje njihovih staršev, saj bi morda bilo njihovo življenje lažje oziroma bi prej razščistili strupene vezi s svojimi starši.
Če se vrne k tebi, morda tega več ne omenjaj , temveč ji samo previdno kdaj povej, da se ti to, kar počnejo njeni starši ne zdi zdravo, vendar ne pritiskaj, tako bo morda sama začela razmišljati in govoriti tudi o možnostih, da je nekaj v njeni družini hudo narobe.