Pozdravljeni,

Imam novega partnerja približno en mesec, ki pa ne sprejme mojega psa. Imam rodovniskega psa, manjse rasti, ki biva z mano v stanovanju. Jaz k njemu na obisk s psom ne smem. On k meni pride. Jaz mu nikakor ne morem dopovedati, da to ni v redu. Sem mnenja, da če ne sprejme mojega psa, tud mene ne.

Kakšno je vase mnenje? Resno me skrbi, kako bo šlo to na dolgi rok.

Hvala

Spoštovani,

lahko razumem vaš problem. Pravite, da imate novega partnerja približno en mesec, kar pomeni da sta s partnerjem v čisto začetni fazi tako spoznavanja, kot tudi formuliranja vajinega odnosa. Normalno je, da nekatere stvari med vama še niso jasne, kot na primer to s kužkom in se bojo lahko sčasoma rešile same ali pa bosta poiskala nek dogovor, ki bo za oba sprejemljiv, tako da to, da vaš kuža ne sme v njegovo stanovanje ni nepremostljiva težava.

Torej če ima partner vas rad in ste mu pomembni in vas sprejema, njegovo ne-sprejemanje kužka v stanovanju tega dejstva da vas ima rad, ne spremeni. Se pa lahko dogovarjata glede kužka na sledeči način:

Se pogajate glede psa, poveste svoje želje, pričakovanja, partner svoja. Ob tem mogoče poskušate razumeti, zakaj partner ne želi kužka, npr. zaradi čistoče, dragega pohištva, ker pač tega ni navajen.

Sprejmete da partner kužka ne sprejme in da je kuža vaš, mogoče tudi dejstvo da v njegovo stanovanje ne sme, glede tega se lahko kasneje spet pogovarjata, ko in če bo vajina veza postala resna in bosta morda razmišljala da bi živela skupaj.

Se težavi izognete na način, da zaključite vajin odnos.

Težavo s kužkom lahko vzamete tudi kot del dejstva, da je partnerstvo odnos, kjer sta si partnerja vredna, pomembna in se sprejemata, vendar pa so potrebna stalna usklajevanja in dogovarjanja o nekih stvareh, dejanjih, vedenjih, kot je na primer to s kužkom.

Lep pozdrav,
Nastja Dolinar

Pozdravljena!

Če ne sprejme tvojega kužka, ga že kar na začetku prekrižaj!

Verjemi mi, da je tvoj kosmatinko vreden več, kot pa moški, ki ga ne sprejme.

Pa še k njemu na obisk ne smeš, če si z njim?! Obup.

Želim ti vse dobro in verjemi, da bo prišel tisti pravi, ki bo imel rad oba!

Objemček

Pozdravljeni,

v kolikor vaš partner ne sprejme psa že veliko pove o njegovem karakterju. Jaz osebno bi pustila partnerja saj če ne mara živali ne mara ljudi. Kaj se boste potem odpovedali tudi prijateljem in družini ker mu ne bodo ustrezali in jih ne bo maral. Pri meni nima moški kaj iskat če ne mara mojih psov ali če vidim samo možnost, da mu gredo na živce isto velja za ostale obiske in ljudi v mojem življenju. In ne nisem samska in zagrejena ampak poročena.

Točno tako.

Res ne razumem človeka, da ga moti en ubogi, majhen psiček.

Pravijo, da kdor ne mara rož in kdor ne mara živali, ni dober človek.

No, mene bi motilo, če bi nekdo imel v stanovanju kače. Takega pa ne bi hotela niti pod razno, tudi, če je še tako dober človek.

Imela popolnoma enako situacijo in ti povem: pusti tipa. Ker potem pride skupni dopust in kuža ne sme zraven. Jaz sem šla potem še na en dopust in vzela kužko takrat zraven. Sledili so očitki, da imam psa rajši. Stalni očitki in kreg, da pri meni smrdi. Kužika je nato zbolela in umrla. Tečnarjenje se s tem ni nehalo ampak se je samo preneslo na druge ravni. Gre za način kontroliranja. Lahko bi imela krave. Kaj bi potem tudi zahteval, da se odrečeš kmetiji, da boš njemu prav.

Tipični odgovori, tipičnih samovšečnih žensk. Bolj vreden je pes, kot moški s katerim hodiš? Potem si niti ne zaslužiš tega moškega. Upam, da ga boš res pustila in njemu naredila veliko, veliko večjo uslugo kot si sebi.

Da se razumemo, obožujem naravno, rože, živali, vendar žival v stanovanju je po mojem, neprimerna.