Ž
Seveda ni s kapitalizmom nič narobe, pa tudi ni vse slabo: tak pač je in mi se mu bomo morali navaditi. Res je tudi, da pobirajo najslabše, je pač lažje in lepše. Pa tudi zamudili smo – pa ne samo petdeset let, tukaj je treba prišteti še kakih sto, ko smo tičali v ekstenzivnem kmetijstvu. Jaz sem hotel poudariti le, da je kapitalizem najboljši znani ekonomski, ki pa je na žalost tudi krut in izkoriščevalski.
P

To je res, dokler ne postane (spet) rutina… Mene začnejo najprej dolgočasiti tiste stvari, dogodki ali vsakdanjosti, ki zaradi svojega ponavljanja postanejo čisto in natančno predvidljive, zato nezanimive ipd…. Izziv je gonilo. K sreči delam s strankami – včasih jih pri sebi prav podrobno psihološko analiziram in razgrajujem na majhne delčke, atome,… ljudje so pri mojem delu moj izziv, kaj vse ne dojameš, izveš, slišiš, doživiš……

Definiivno. Najboljse je ce najdes sojedca :o))

Jaaaa, v družbi vedno jed bolj tekne 🙂 (npr. doma, haha).
Enostavneje povedano: fajn je, če imaš s kom od sodelavcev iti “na kavo”, npr. med odmorom za malico.
BTW: …pa četudi sedi poleg , me posluša in me NE sliši; me gleda in me NE vidi….(

Obstajajo pa tudi “prijatelji”, ki bi te okoli prinesli za denar. Kdo sploh še potrebuje sovražnike?

Za moj okus je bilo v prejšnjem sistemu preveč uravnilovke. Sistem je bil odličen za lenuhe.
Če si delal več ali manj, plača je bila vedno enaka, stolčki so bili rezervirani za vedno ite ljudi, ki so krožili in krožili.
Sociala je bila menda boljša kot zdaj, ampak spet na račun nekoga.
Saj zdaj ni idealno, samo z malo sreče in pridnosti se da…. a ne?

Če veš kje je meja. V nasprotnem lahko postaneš preveč požrten.

Ja, ja, se strinjam.

Dan Feliks! V tem se pa strinjam s teboj…prijatelji odhajajo…sovražniki se pa kar množijo…Denar pa je tako ali tako pokvarljiva stvar…
Lep dan še naprej vsem!
Angel

Ja res je, ampak kaj cmo, ko je pa sesti cut, brez katerega ne moremo (?) uporabljati ostalih petih :o))

Jaz ga potrebujem toliko, da si zagotovim varnost, kupim stvari ki so nujne in nekaj malega za zabavo oz. hobby. Ne potrebujem pa kupe denarja, ki se potem kopiči in veča. Vse to skupaj vodi v propad osebnosti in postaneš money-holic.

Ja saj je tudi pri meni tako, ampak se vseeno ga rabimo. In je boljse ce ga zasluzis med tem ko uzivas v delu in sodelovcih kot ce ne.

Ja, tu imaš prav. Osebno zagovarjam podjetnost. Žal se vse prevečkrat pustimo pahniti v odvisnost nekoga četudi je to naš kolektiv in pri tem se pustimo še razčlovečiti. Osebno se poskušam temu čimbolj izogniti in predvsem imeti še kaj v rezervi.

bravo ulika
“Štumpantl”

hvala, Strumpi :o))

sicer je pa danes lep dan, sem sama v pisarni, no pol delavnega dne, na mizi imam rumene vrtnice, klepetam tu z vami, iz sluzbene poti mi je pisal sodelavec…

Evo, za moj povzetek tej temi: tukaj v službi ne trpim ampak domov vseeno kar poletim, ker imam tam svoje gnezdece, le še počakam, da moj ljubi škrjanček prileti v to gnezdece, pa bo toplo, topleje, vroče…. In nekako živim za vikende, ko se regeneriram za nov delovni teden.
Naredite si in potrudite se za vikend, kot si ga sami želite!
Lepe pozdrave & sončka vsem!

Ž
Podjetnost je vsekakor dobrodošla, pa tudi razvoj poganja. Jaz sem le hotel razložiti svoje mnenje o vplivu sistema na človeka. Če bi torej povzel: socializem je bil radodaren do vseh enako, tudi do lenuhov, samoiniciativo je zatrl v temeljih, razvoj je stagniral – varno, socialno življenje smo plačali z nižjim standardom in v perspektivi z nazadovanjem gospodarstva. Kapitalizem pa nasprotno spodbuja podjetništvo, več ko ga je, bolj hiter je napredek. Standard raste ( razen za lenuhe ), gospodarstvo se razvija. Vse pridobitve smo plačali z nižjo socialno varnostjo, trpijo pa tudi medčloveški odnosi: nihče nima več časa za nič, vsesplošen pohlep, zavist, brezbrižnost, odtujenost…Torej: tako smo se pač odločili, hoteli smo to in sedaj nazaj ne moremo ( in tudi nočemo ). Kar je pri vsem skupaj slabo in nemoralno je to, da so ljudje, ki so odrinjeni na rob iz kakršnihkoli drugih razlogov ( razen lenuhov in tistih, ki nočejo delati ) obsojeni na životarjenje, brez minimalne možnosti, da bi odtujene poslovneže opozorili nase, odvisni od miloščine. Pa ne se slepiti, v dirki za profitom lahko jutri spodleti ravno nam.
P

Vidim da ga malo , ali on tebe POGREŠA -uuuuuuulalalaaa- grešne misli ???
hahahahaah
“Štumpantl”

nic gresnih misli :o), Hotela sem samo povedati, da nas je nekaj, ki se dobro razumemo, in smo drug do drugega pozorni, gremo skup na kavico…

kako je bilo na klepetu ? , sorry nisem imel časa se oglasit
drugič sigurno
za tisto ,pa ne more biti lepše !
“Štumpantl”