Nov in bivši partner in otroci
Potrebujem vaš nasvet. S partnerjem ne moreva več shajti drug z drugim, najina komunikacija je le še kreg. Nisva več par le živiva pod isto streho, ker nihče od naju nima dovolj denarja, da bi izplačal drugega, da se izseli. Jaz imam že nekaj časa drugega partnerja, a zanj od mojih nihče ne ve. Jaz poznam njegove prijatelje in družino. Rada se imava, nekoč bi rada skupaj zaživela. Trenutno to skrivam, ker z bivšim partnerjem živiva skupaj. Otroka sta stara 10 in 7 let. Kaj menite, ali bi bilo prav, da bivšemu povem, da imam drugega. Bojim se kako bo reagiral, ker vedno iz vsake stvari naredi dramo. Tudi glede otrok ne vem, če naj jih predstavim novemu partnerju, ali so še premajhni za to? Kdaj je primeren čas. On bi jih rad spoznal. Ali bosta otroka zato celo zivljenje nosila posledice? Ali bi se morala žrtvovati in počakati, da otroci odrastejo in jaz postanem stara. Bojim se kako bi reagiral bivši partner, ko bo izvedel, da imam drugega. Po drugi strani na ta način, kot živim lahko kombinirava z bivšim nekatere svoje obveznosti. Največkrat so v prednosti obveznosti od bivšega partnerja. Vedno se prilagodim, da ne bi trpela otroka. Večkrat se zgodi, da sem zmenjena z novim partnerjem, ker ima otroke bivši, potem si izmisli neko obveznost, da jih moram imeti jaz. Mojemu novemu partnerju je to začelo presedati, ker se zato zelo težko usklajujeva. Težko kaj v naprej planirava. Novega partnerja imam zares rada, ujameva se na vseh področjih. Kaj naj naredim?
Vesela bom vsakega nasveta, kritike, namiga. Vse misli so dobrodošle. Kaj naj naredim, da ne bom prizadela otrok in bivšega? Kaj naj naredim, da bom lahko normalno z novim partnerjem?
Spoštovani,
v tej situaciji bi na vašem mestu otrokoma prizanesla s predstavljanjem svojega ljubimca, ne glede na to, kako v redu oseba je. To bi bilo kot vpreganje voza pred konja. Saj se celo »bivšemu« bojite povedati zanj. Če ste še vi polni zmedenosti in negotovosti, si lahko samo poskušate predstavljati, kako zbegana bi bila šele onadva. Kako pa bi jima ga predstavili? In zakaj? Imata vas, imata svojega očeta, s katerim stanujeta pod isto streho. Kaj v prostem času s svojim fantom delate vi, res ni in ne more biti njuna stvar. Seveda, če se bosta z njunim očetom kdaj razselila, bo situacija drugačna. Za zdaj pa – predlagam, da greste po vrsti.
To pa pomeni, da najprej razjasnita situacijo z bivšim partnerjem. Verjemite, da obstajajo tudi drugi načini, kot je izplačanje drug drugega. Poznam veliko parov, ki so živeli v podobno ali še bolj materialno ‘brezizhodnih’ situacijah, a so našli izhod. Pa še: česa se bojite pri dramatiziranju bivšega partnerja? Kaj je v tem primeru dramatiziranje? Se bojite, da bi bil do vas fizično, psihično nasilen, da bi se znašal nad otrokoma? Ali pa se bojite njegovih »tihih maš«? Kakorkoli, vi ga lahko imenujete bivši, a dejansko sta čustveno še izjemno močno povezana in materialna situacija ter priročna delitev obveznosti sta samo izgovor, ker v resnici ne moreta oditi drug od drugega. (Tu pa smo spet pri vzorcih, ki jih nosimo s seboj; od kod vam je takšno vzdušje, ko se nekaj kar ne da dokončati, domače?)
Pravite, da se z novim moškim ujameta na vseh področjih. Vprašajte se in si natančno odgovorite, katera področja so to. Dokler živita kot ljubimca (ki ga skrivate pred svojimi bližnjimi), nikakor ne morete vedeti, kakšno bo področje skupnega bivanja in bodo z vama, sklepam, tudi vaši otroci. Dokler živita tako (kar nekaj časa, pravite. Koliko? To je za vas pomemben podatek), od vsakega obroka pojesta samo posladek. S čimer ne bi bilo nič narobe, če ne bi bilo tukaj vpletenih kar nekaj nestrpnih, nezadovoljnih in ne najbolj srečnih ljudi. Vi vidite situacijo kot črno-belo: ali boste živeli skupaj s sedanjim ljubimcem ali pa se boste postarali kot zagrenjena žrtev. Možnih poti pa je še toliko! Sprašujem se, kje ste tukaj vi, kadar niste partnerka in/ali mama – ali vas sploh še kaj ostane? Kaj vas v življenju zanima? Kdo bo odgovoril na ta vprašanja, če ne vi?
Ali pa se nemara bojite, da bi vaš sedanji moški, ki mu je situacija že začela presedati, lepega dne odšel, ker bi se naveličal čakati?
Kot vidite, vaša tema sproža veliko vprašanj … kot jih nosite v sebi tudi vi. Samo ugibam lahko, kaj pravzaprav zares želite in kaj pričakujete od sebe ter od obeh moških, s katerima ste povezani.
Srečno pot vam želim in veliko mero trezne presoje,
Si prepričana, da “bivši” partner ve, da je vajinega zakona/zveze konec? Sta vse uradno uredila, skrbništvo, preživnino in stike z otroki? Ali otroka vesta, da sta starša ločena?
Zadeva je pravzaprav zelo preprosta, kaj boš postavila na prvo mesto, udobje (streho nad glavo) ali svoje življenje. Če ne more nihče izplačat drugega, se nepremičnina proda. S tem zneskom in posojilom kupiš drugo stanovanje ali greš v najem. Rešitev je pravzaprav zelo preprosta, problem je VOLJA.
Z bivšim hočem prekiniti in imeti samo še nujne stike glede otrok.Jasno vem da z njim nočem vec biti.Na papirju nimava dogovorov ker nisva bila poročena.Bivši ve da nisva več par ker sva se o tem pogovorila in dogovorila.Z otroki se nisva pogovorila,verjetno vseeno vesta ker naju zalotita ko se kregava.Starejša sigurno,ker je že večkrat rekla,da se ne bo selila drugam.Z bivšim se strinjava,da so na prvem mestu otroci.Tega načela se držim večinoma jaz bivši kadar mu to odgovarja.Nisva več skupaj in nikoli več ne bova.Točno vem da hočem novo življenje z novim partnerjem ki je partner in ne ljubimec.Nisem zmedena,bojim se kaj bo z otroki.Bivši partner se hitro ujezi in postane nesramen z besedami.Če mu povem se bojim da bo otrokom govoril proti meni. In otroci novega ne bi sprejeli. Če povem najprej otrokom in izve od njih bo še huje reagiral. Lahko,da mi jih bo hotel kar vzeti. Tega se bojim.Želim prekiniti to stanje in povedati.Najbolj se bojim reakcije otrok. Kako otrokom povedati, da starša nista več skupaj in jih s tem ne prizadeti? Kaksno zaporedje naj uporabim? Otrokom, da nisva vec skupaj,bivsemu da imam novega in otrokom da imam novega. Strah me je tudi da bodo otroci imeli mene za krivo,da nismo več družina. Z bivšim se bi zmenila,da jima rečeva da je to zato ker se ne ljubiva več,ko bi jim to govorila bi on začel govorit drugo.
Moje pisanje je nepovezano ker hočem tem bolj opisati stanje. Lepo prosim za nasvet kako iz tega stanja,brez da bi me bilo strah posledic?
Vidva sta torej uradno še vedno v zunajzakonski zvezi in lej, jaz bi rekla, da tvoj partner na tisti pogovor gleda kot na eno tvojo trenutno muho in upa, da je pozabljen. Da si samo nekaj blebetala v prazno. Sploh ker otrokom nista nič povedala. Raje si niti ne predstavljam, kako zmedena sta, ker nekaj sigurno vesta, čutita, da ni vse okej, in bog ne daj, da v to zmedo vključiš še tretjo osebo (in potem pričakuješ, da jo bosta imela rada). In sploh ti tvoji strahovi, kako bo reagiral partner, samo še dodatno dokazujejo, da vidva pravzaprav nista še ničesar dorekla. Če bi bilo njemu jasno, da je vajine zveze konec, ne bi ti smela pričakovati take galame z njegove strani. Ti pa tudi sama pri sebi dejansko pošteno premisli … predvidevam, da si najprej spoznala novega moškega in šele nato “zaključila” z bivšim. Poskusi pa se tudi vživeti v novega: kako bi bilo tebi, če bi on še vedno živel z “bivšo”, ne da bi karkoli uredila, in bi zgledalo, kot da se ni nič zgodilo, torej da nista šla narazen?
Takšna ureditev ima poleg vsega tudi čisto praktične posledice, na primer stari partner bo dedoval po tebi, če ti nenadoma umreš, on bo odločal o tvojem zdravljenju, ne novi partner, prav tako, če bo stari partner na primer izgubil službo, ga boš ti dolžna vzdrževati.
Torej tudi v zunajzakonski zvezi je treba urediti glede skupnega premoženja in otrok, uradno, prek sodišča. Torej premoženje uradno razdelit (če sta oba vpisana v ZK in se strinjata, da sta vsak lastnika do pol, je to urejeno), glede otrok pa uradno določit, komu so zaupani v varstvo in vzgojo, preživnino in stike.
Najprej uredi vse glede trenutne zveze (ki uradno pač še traja) in se potem počasi podaj na pot vključevanja novega partnerja v svoje življenje in življenje otrok. Partnerju povej, da je treba urediti nekatere stvari tudi uradno (vsaj glede otrok), pogovorita se tudi, kaj bosta storila z nepremičnino.
Hvala.Na vse to se nisem spomnila.Kaj bo če umrem? Kaj bo če zboli stari partner? Tudi to ne vem.Ali sem dolžna skrbeti za njega? Stari partner in jaz sva bila narezen že prej kot sem spoznala novega.Z nobene strani ni želje da bi bila skupaj.Edino skupna nama je ista streha v njej ločena spalnica in skupni otroci za katere največ skrbim jaz.On samo kadar mu res zapaše drugače ima izgovore o različnih obveznostih,največ v zvezi s službo.Tudi če se zmenima da jih bo imel on da bom jaz malo prosta ga potem ni domov.Sploh me ne obvesti da ga ne bo.Moji načrti se poderejo.Domov prihaja pozno.Sumim da ima tudi on novo partnerko.Če bi otroke in novega partnerja spoznala bi lahko bili vsi skupaj.Če to naredim prej kot uradno razdelima premoženje ali imam lahko težave na sodiču.Bo imel prejšni partner zato kakšne ugodnosti?
Še enkrat povzetek.Imela sem partnerja in z njim imama 2 otroka.Zadnjih 4 leta se samo se kregama in pred dvemi leti sva se zmenila da nisma več par.Denarja nimava da bi se izplačla,niti jaz niti on.Za nepremičnino plačujeva kredit.Je malo vredna,če jo prodava je samo za kredit.Junija sem spoznala sedajšnega partnerja.Ni ljubimec.Partner,ki sem ga spoznala eno leto in pol po razhodu z bivšim partnerjem.Ker me bivši kar naprej psihično matretira me je strah kaj bo če povem da nisem več sama.Z otroki se ne ukvarja veliko,tudi če so po planu pri njemu so največ kar z mano.Kadar se skregama pa vedno izsiljuje z njimi.Bojim se da bi mi jih res kam odpeljal ali pa jih prepričal da sem slaba mama.Kolikor je odsoten ima sigurno on tudi drugo.Ja bi rada zaživela na novo.Z novim partnerjem. Je partner in ne ljubimec.Otrok pa ne bi selila iz njim znanega okolja.Z novim partnerjem sva skupaj lahko samo ko so otroci z bivšim.To je vedno manj ker je bivši vedno manj z otroki.Rada bi začasno rešitev dokler ne bova sposobna urediti z bivališčem in eden od naju drugega izplačati.Rajši bi jaz njega da ne bi bilo treba selit otrok.Mogoče me sedaj bolj razumete.
Drugače hvala za vse napisane komentarje.
No, ta novi ni partner, ampak fant. Z njim si dobrega pol leta, pa bi rada življenje treh ljudi postavila na glavo zaradi njega. Ne bi ti malo umirila vsega skupaj in najprej DOKONČNO uredila s partnerjem, za katerega praviš, da je bivši, pa v resnici uradno sploh ni.
Ločeni spalnici, otrokom nista povedala nič … kaj si mislita in kakšne vzorce o partnerstvu dobivata?
Če imaš za odplačevat kredit, imaš tudi za najemnino. Ne vem, od kod točno si, V MB enosobno stanovanje najameš za 300 evrov, za prvo silo bo že. In če te že skrbi selitev otrok iz znanega okolja (mimogrede, zelo veliko otrok to doživi in ne boš verjela, vsi so še živi), te lahko potolažim, da jih bo veliko bolj prizadela ločitev in da veliko bolj trpita že zdaj zaradi napete situacije.
Na delitev premoženja osebno življenje ne vpliva. Zelo verjetno pa se boš s tako imenovanim bivšim lažje pogovarjala zdaj, kot če se boš pojavila z novim partnerjem. In še enkrat: ne verjamem, da bivši ve, da je res bivši. Glede na vse napisano že ne.
Upam, da si do danes že razresila problem, tako , da je volk sit in koza cela. Drugače pa poznam par, kjer sta se izselila iz skupne hiše oba, otroci (trije) pa so ostali. Ob skupnem skrbništvu se menjata pri otrocih na dogovorjen dan v tednu. Idealno za otroke, da ne menjajo dveh domov, pa obenem nikoli ne vedo, kam zares spadajo. Vendar, za tako rešitev sta potrebna dva odrasla človeka, ki sta dovolj odgovorna, da se dogovorov tudi držita. V tem primeru mojih znancev sta npr. odprla tudi poseben TRR, kamor oba enako najazujeta – odvisno od potreb otrok in stanovanja, v katerem živijo.
Za razmislek – ob vsakem razhodu parov sicer vedno potegnejo najkrajšo otroci, ki čisto nič krivi v situaciji tudi najbolj trpijo.
Srečno!
V življenju ni vse lepo in neprijetnih stvari ne morajo drugi reševati. Nekaj časa že traja tole “nisva več skupaj, a živiva skupaj in nisem prepričana da ta nisva skupaj oba enako razumeva. Čas mineva, priložnosti ostajajo neizkoriščene. Ne bo prijeten vsak trenutek. A treba je reševati case by case in lepo po vrsti. Najprej se odseli ali pred dejstvo postavi partnerja, da se morata tudi lokacijsko ločit. JBG, verjetno boš v premajhnem, predragem najemniškem stanovanju pristala, a to je pač žrtev razhoda. Otroci si tudi zaslužijo resnico. Brez skrbi, sprejela jo bosta, navadila se bosta, sedaj ju najbolj boli prekrivanje resnice.
Potem je na vrsti urejanje novega načina življenja in privajanje nanj. Po mojem mnenju šele takrat, ko se z bivšim navadite živeti ločeno, ko otroci začutijo varnost v novi sitaciji lahko začnete vpletat nove ljudi. JP potencialni partner bo moral imeti veliko mero potrpljenja in svoj ego pospravit globoko v ozadnje, da bo zdržal vse to. Če zamenjate zgornji vrstni red, pa boste res zgubila zaupanje najbližjih, postali boste živčna razvalina in tudi to lahko prežene novega partnerja.
Odkrito…. Sama sem ločena z 2 otrokoma. Ko sem šla od bivšega moža nisem imela nič. Pa sem vseeno šla. Zakaj? Ker svojima otrokoma ne želim dajat zgleda da je odnos kjer se kregat dva non stop in hkrati živita drug mimo drugega ok. Pac nekateri nismo za skupaj in pika. Otrok je veliko bolj zmeden in ma hujše posledice če živi v okolju ki ga opisujete kot pa če se jim razloži in potem normalno stvar spelje.
Ja, je pa pogoj da sta obe strani dovolj odrasli da se ne “prepucavata” prek otrok in jim vseeno nudita tisto kar rabijo.
Pa srečno na novi poti z novim partnerjem.
Eno ziher ne drži … to da si se vedno prilagajala. Sama imam tako mamo. In travme zaradi njenih partnerjev. No, ona se je že imela vedno dobro. Zaradi otrok, te lepo prosim odidi z novim partnerjem v podnajemniško stanovanje. Pa imejta še enega prfektnega otroka, da ti ne bo hudo. Samo tadva pusti pri očetu in redno plačuj. Majn te bosta videla , rajši te bosta imela. To te prosim iz srca.
Ne kritiziram, ampak ni mi jasno kako človek naredi dva otroka in po parih letih ugotovi da to ni to in najde drugega partnerja. Ne kritiziram moških ali žens v tem, to se dogaja na obeh polih. Ne razumem res ali se ne zavedate kakšne razvaline postanejo otroci ločenih staršev, kakorkoli to obračate in se tolažite. Ni vredu, otroci nosijo posledice celo življenje. Zakaj se odločate za družine s takšno lahkomiselnostjo.. Propad družbe in civilizacije.