nosečnost pri 40-tih
Resna, ne skrbi ti za mojega otroka… ob tvojih izjavah me skrbi za tvojega, ki bo več kot očitno vzgojen s predsodki…
ubogi tvoji starši in starši tvojega partnerja… vedi, da bolezen ne izbira med mladim in starim!
zdaj se več ne mislim na tvoje blebetanje odzivati, želim pa ti, da bodo tvoji otroci prišli ko se bo vama kot staršema “dvignilo”, kajti če temu ne bo tako, boš tudi ti še kako hitro “stara” mama, s še kopico več kompleksov kot jih že tako imaš!!!
So dobre in slabe mlade mamice. In dobre in slabe starejše mamice. Tu je toliko razlik od primera do primera, da je veliko za razglabljat! In ene starejše so tudi zelo mladostne – lahko pa se zgodi tudi, da mlade zgledajo ko neke stare mame! Ne podpiram ne mladih ne starih mamic, odvisno je od vsake posameznice, saj je to njeno življenje.
Nekaj pa bi dodala glede tistega, da se otroci sramujejo staršev, če so ti starejši. Ni tako iz trte izvito. Ko sem začela hoditi v vrtec, šolo, sem ugotovila, da je moja mama za nekaj let starejša od povprečja ostalih mam (pa me je rodila pri 29-ih!) in mi ni bilo prav nič prijetno. Želela sem si, da bi imela mlajšo mamo. In počutila sem se krivo do nje, ker me je bilo sram, da je malo starejša od drugih mam. Take občutke sem doživljala pri 6-ih, 7-ih letih – to ni moje razmišljanje o tem, kako otroci sprejemajo starejše starše, želela sem le povzeti svoja doživljanja iz otroštva.
Poznam punco, ki se zelo sramuje očeta, ker je star.
Prijateljico je mama rodila pri 40-ih, oče jih je imel takrat 60. Nikoli ni govorila, da bi jo to motilo, so pa otroci vedno šušljali za njenim hrbtom, češ ona ima pa full stare starše!
To pa da imaš otroka vsaj 25 let na grbi, pa… Mislim, da bi se kaj prej morali znajti sami, ne pa da starši zanje skrbijo, oni pa za starše bogi nič ne morejo. Bullshit. Pardon.
Nočem nobene od vas, ki ste starejše, odvrniti od tega, da bi imele otroka, nočem niti reči, da ni prav. Samo bo verjetno treba vzeti v zakup možnost, da bo otroku kdaj nerodno zaradi vaše starosti. Ne bodite ogorčene, tako se pač dogaja v otroških srčkih, to ni zanalašč ali posledica slabe vzgoje.
Oh, kolikokrat je otrokom nerodno, ko imajo debele mame, zanemarjene, stalno pri Španskih nadaljevankah, starše alkoholike, očeta kurbirja, živijo v nerazumnih razmerah….
Pa kaj!
Tako je svet narejen, za ene in za druge. Koliko se bomo eden drugega sramovali je tudi od vzgoje odvisno.
Kar se pa tiče da bo otrok imel malo starejše starše, se bo pač moral prej osamosvojiti in odrasti. Kar pa je tudi prav. Ne pa da je pri 30 letih še pri mamici.
A ja, mami ne bo z njim brcala žoge, ne bo rolala, mogoče niti ne smučala, itd.. Moja me je imela pri 18, pa ni bilo NIČ od tega. Tako da le ni vse v letih.
Resna , kar pa se tvojega bivšega fanta tiče, se mi zdi, da je tvoje drobne pameti. Ubogi njegovi, ne samo starši, tudi ostali, ki so mu blizu.
Koka pogumno naprej, sama sem stara 37 drugič noseča( je ratalo, ko niti načrtoval ŠE nismo::)), počutim se svetovno (no ja jem za 4), ostalo pa bolje kot pri prvi nosečnosti ko sem imela rizično. O predsodkih do starejših, zelo pod narekovajih mamic, ja slovencelji zlati, res je to eno čudno pleme!
Otroka je vedno česa sram, to spada k odraščanju in bi
bilo narobe, če bi bilo drugače. Mamice ki so okrog mene pa
jamrajo kako so utrujene od dojenčka čisto neodvisno od svoje starosti,
ponavadi pri prvem otroku, pri drugem, tretjem pa niso nič več utrujene.
Pri 40 mamica je normalno, to že narava regulira!
Pa tudi še kasneje.
Glede službe pa: znanci so odlašali iz podobnih razlogov do 35 leta.
Zdaj že 8 let ne more zanositi in jim je grozno žal, da so zaradi službe
odlašali.
Da pa mama izjavi, da ji je žal, da je donosila pri svojih letih, se mi pa zdi precej neverjetno v današnjih časih. Morda v kakšnem zelo zaostalem okolju?
KaJa – pri meni je sin 16 let starejši od sestrice (vmes ima še dva brata), pa je zlat brat naši najmlajši. In tudi ona ga ima strašno rada. Zato naj te ne skrbi razlika v letih.
Ja – imeti otroka pri 40 je še posebno čarobno. In ne tako naporno, kot mislijo mlade mamice. Jaz osebno sem bila pri prvem otroku in svojih 22 letih mnogo bolj utrujena kot sem sedaj. Pa tudi nočno vstajanje mi je povzročalo veliko več težav. Sedaj pa mi noči ne pomenijo čisto nič več. In nekaj ur spanja imam več kot dovollj za funkcioniranje. Pri 22-ih pa… joj koliko spanja mi je manjkalo, pa energije, pa dobre volje – vsega tega imam sedaj na pretek. In mala princeska mi je v eno samo radost in veselje. Pa ostalim otrokom tudi.
to je stavar posameznika, poznam jih veliko ki so imele otroka pri tej starosti, nobena se ne pritožuje in vsakdo ima razlog za to da ima otroka ko ga pač ima. če sta bodoča starša zato potem ni razloga zakaj ne bi, je pa že dobro da se o tem pogovoriš z prvim otrokom, še posebej če je v norih letih, pa ne da bi on o tem odločal, le kmalu ko zanosiš se pomenita, ker sicer lahko imaš težave, posebej z kljubovanjem in ljubosumjem.
sicer pa ti želim da se ti želja uresniči kmalu.
Resna, upam, da jih boš ti imela preden te doletijo štirideseta.. Čas presneto hitro teče. In saj poznaš pregovor o zarečenem kruhu. Le malo se zamisli. Imam pa občutek, da živiš v dokaj čudnem okolju, da se ti porajajo taka vprašanja. Da te spomnim, smo leta 2007!
Sicer bolje biti pameten starš pri 40, kot pa neumen za celo življenje pri 25 letih.
