Pozdravljeni!

Znašla sem se v zagati ko enostavno ne vem kaj naj storim. Stara sem 26 let in v začetku petega meseca nosečnosti. pred kakšnim mesecem se je moj trebuh začel opazno večati, enako velja za mojo težo. Sladkarijam se enostavno ne morem upreti čeprav se preostali čas poskušam prehranjevati čimbolj zdravo. Na povečanj teže me je opozorila ginekologinja, ki je rekla naj pazim kaj jem. da stvar sicer zaenkrat še ni kritična toda če se bo nadaljevalo…
In zakaj pišem na ta forum. Preprosto zato ker sem imela v preteklosti motnje hranjenja.S pomočjo podporne skupine in terapevta mi je uspelo ozdraviti. Lahko rečem, da sem do nosečnosti živela srečno življenje. Sedaj pa so se začela pojavljati obdbja ko sem depresivna, brez volje, se gnusim sama sebi in se ne morem sprijazniti s svojo novo podobo v ogledalu in se čutim da še nisem pripravljena na materinstvo. počutim se samo nemočno in veliko jočem. Sprašujem se kakšna mama bom otroku. Po drugi strani imem obdobja ko sem srečna in se veselim tega da bom mama in takrat imam svoj trebušček ki raste pravzamprav rada. Partner me miri naj ne delam panike in da mi verjetno zaradi nosečnosti le nagajajo hormoni. Mene pa vsa stvar nekoliko skrbi.Sprašujem se ali je moj povečan apetit oz. želja po sladkarijah zgolj posledica nosečnosti ali se mogoče za tem skrivajo še kakšna nerešena vprašanja iz moje preteklosti? Če kdo vem kam bi se lahko obrnila po nasvet naj mi prosim sporoči.Z individualnim svetovanjem sicer nimam preveč dobrih izkušenj ampak vseeno se mi zdi bolj pametno kot priklučitev h kakšni skupini glede na to da se ne počutim več bolna na ta način. kaj mislite?

Hvala

živjo bodoča mamica

nisem strokovnjak za motnje hranjenja, lahko pa ti pomagam z lastno izkušnjo:

sama sem hodila na skupinsko terapijo med mojo prvo nosečnostjo (čisto po naključju sem dobila mesto v skupini in nisem vedela da sem že noseča), sedaj sem rodila že drugič.

tudi jaz sem imela krize zaradi svojega “rastočega telesa”, malo se ti zmeša zaradi hormonov, malo je prisotnost strahu ker se sprašuješ kako ti bo uspelo, če boš super mama (ponavadi imamo motnje hranjenja perfekcionistke) če bo z otrokom vse uredu, ali bom lahko dobila prejšnjo postavo po porodu… meni resnično ni bilo lahko, zavestno sem se borila z slabimi mislimi, za boljšo samopodobo sem pogosto ob večerih z dišečo kremo namazala svoj trebušček in počasi sem sprejela svoje telo kot nekaj čudovitega in lepega. če sem imela željo po prazni hrani kot so sladkarije in piškoti sem se prepričala da niso dobre za mojega otročička in da je boljše da pojem jabolko ali banano – tako sem se izognila obredom prenajedanja. v drugi nosečnosti so moji hormoni ponoreli in redila sem se ob zelo majhnih količinah hrane – ta špehec je bil zelo priročen za uspešno dojenje – z dojenjem sem v 3h mesecih izgubila vse kilograme zato sedaj obilno jem da lahko dojim! V nosečnosti in po porodu je večji apetit posledica potreb telesa, večjim količinam sladkarijam se raje izogibaj, ne koristijo ne tebi ne doječku, če pa si jih želiš ti manjša čokoladica ali dve kepice sladoleda ne smejo povzročati slabe vesti. Redila se boš če jih ješ ali pa ne, saj si noseča in v tebi raste čudovito bitjece! hrana je v tem obdobju zato, da ti daje energijo za tebe in tvojega dojenčka!

Jaz sem po porodu bila presenečena nad svojim telesom, da mi je pomagalo ustvariti tako čudovita otroka, zato ga sedaj bolj spoštujem!

sprejmi svoje telo, neguj ga in občuduj, mamica boš pa najboljša ker za tvojega dojenčka ni boljše mamice!

anna