Spoštovani,

Nedavno so bila objavljena nova priporočila za diagnozo gestacijskega diabetesa/nosečniške sladkorne bolezni (GDM) v Medical Journal of Australia (doi: 10.5694/mja2.52696). Priporočila Australasian Diabetes in Pregnancy Society (ADIPS) zvišujejo mejne vrednosti krvnega sladkorja za diagnosticiranje GDM in svetujejo bolj prilagojeno presejanje za ženske z dejavniki tveganja zgodaj v nosečnosti.

Več informacij: https://www1.racgp.org.au/newsgp/clinical/milestone-update-to-diabetes-guidelines

Nove diagnostične mejne vrednosti (ADIPS 2025)

75-gramski oralni glukozni tolerančni test (OGTT) pri 24–28 tednih gestacije:

Tešče: plazemski glukozni nivo ≥5,3–6,9 mmol/L

Po 1 uri: ≥10,6 mmol/L

Po 2 urah: ≥9,0–11,0 mmol/L

Za ženske z visokim tveganjem je presejanje priporočeno že zgodaj v nosečnosti.

WHO globalne smernice za sladkorno bolezen v nosečnosti (2025)

Svetovna zdravstvena organizacija je 14. novembra 2025 objavila prve globalne smernice z 27 z dokazi podprtimi priporočili za upravljanje sladkorne bolezni v nosečnosti, vključno z GDM. Smernice obravnavajo prehrano, telesno aktivnost, ciljne vrednosti in spremljanje krvnega sladkorja, farmakološka zdravljenja ter timsko obravnavo z namenom zmanjšanja tveganj za zaplete povezane z GDM.

Ciljne vrednosti za upravljanje sladkorne bolezni v nosečnosti (WHO 2025)

Pred obrokom: <5,3 mmol/L (95 mg/dL)

1 uro po obroku: <7,8 mmol/L (140 mg/dL)

2 uri po obroku: <6,7 mmol/L (120 mg/dL)

Te vrednosti ostajajo enake kot prej in so v skladu s priporočili ADA in ACOG.

Vprašanje

Kdaj se bodo te smernice za GDM implementirale v slovensko zdravstveno prakso? Trenutno so diagnostične vrednosti v Sloveniji nastavljene na ≥5,1 mmol/L na tešče.

Pozdravljeni in hvala za vse napisano, vse je res zelo znanstveno in korektno.

V Sloveniji ter tudi v večjem delu Evrope in severne Amerike (za ostale dele sveta ne vem), uporabljamo za odkrivanje nosečniške sladkorne bolezni (NSB ali GDM) kriterije International Association of Diabetes and Pregnancy Study Groups (IADPSG), ki so res “strogi” in po katerih v Sloveniji pri 20-30% nosečnic postavimo diagnozo NSB. Kriteriji so določeni na podlagi velike HAPO (Hyperglycemia and Adverse Pregnancy Outcome) raziskave, ki je prospektivno zajela več kot 25 000 nosečnic.

Nosečnicam, ki jim postavimo diagnozo NSB, obravnavamo v ginekoloških ambulantah s povečano skrbnostjo. Svetujemo jim zdrav način prehrane, gibanje ter ustrezno pridobivanje telesne teže. Svetovanje o zdravi prehrani (kar diabetična dieta tudi je) in življenjskem stilu je koristno tako za čas nosečnosti kot tudi za kasneje.

Pri nosečnicah s potrjeno NSB bolj natančno spremljamo tudi rast plodov in načrtujemo porod. Vse te intervencije pripomorejo k boljšem zdravju žensk in otrok, kar je naš cilj.

čeprav so kriteriji res strogi in je veliko nosečnic uvrščenih v skupino NSB menim, da je to dobro, saj je sprememba prehrane in gibanja v vseh primerih koristna. Če nosečnicam to primerno razložimo, se nosečnice običajno zelo dobro odzovejo in sodelujejo, kar jim koristi in zelo veliko jih pove, da se ob teh spremembah dobro ali še bolje počutijo.

Pomembno je poudariti, da imajo te ženske (oz družine) od tega tudi dolgoročno, doživljensko korist, saj je ob zdravem življenjskem stilu manj debelosti in pridruženih bolezni.

Ali bomo v Sloveniji spremenili kriterije ne vem, a osebno mislim, da to ni potrebno. Zelo sem vesela, da imamo pri nas res dobro razvit sistem zdravstvenega varstva nosečnic, ki vsem nosečnicam ponudi učinkovito presejanje za NSB, svetovanje in zelo koristne intervencije.

Verjamem, da se z mano strinjate. Srečno, N