Pozdravljeni,
stara sem 25 let, noseča 20. tednov, s partnerjem sem v zvezi skoraj eno leto a preprosto ne gre. Prvih 7 mesecev zveze je bilo še ok, potem pa se je začelo s psihičnim nasiljem, zmerjanjem, psovanjem, poniževanjem in potem še z udarcem pesti v glavo…mene je to takrat zelo šokiralo ker sem g aljubila in on je tudi vedno govoril da me ljubi in vse in bil pozoren do mene in enostavno me je to zelo prizadelo. POtem sva po nekem lasu se pomirila, in okrog božiča sem zvedela da sem 5 tednov noseča…meni je bilo zelo toplo pti srcu in se sončka neizmerno veselim in skbim zanj. Problem nastane ker sedaj sva še vedno nekako skupaj a nisem srečna, od njega ne dobijam nič, 2 dni je vredu mi govori da mu pomenim vse naslednji dan že malenkost ga spravi iz tira in me zmerja in zapšča. od začetka zveze me je neštetokrat zapustil a se naslednji dan že vrnil da hoče zmano bit in me ljubi je bil le impulziven in jezen. Mene je vse to zelo izčrpalo in sem veliko preveč prejokala in pretrpela. odkar sem noseča sploh ni pozoren do mene, ne potrudi se da bi me osrečil, da bi m vsaj kdaj privabil nasmeh na obraz, objame me zelo redko, jaz pa ga večkrat objamem in mu povem da ga ljubim. Ne razumem teh njegovih izpadov in sprememb razpoloženja, jaz ga ljubim brezpogojno, a on ko mu kaj ni prav sploh se ne zna pogovorit ampak kar me napusti. Vedno s epotem jaz vrnem in mu povem da ga potrebujem in ljubim. vem da delam napako ko tako reagiram a preprosto je težko oditi, ker vem da si ne zasluži moje ljubezni ker tako ravna zmano. Višek vsega je bil danes, ker je potreboval avtomobil in sem samo omenila da bom spet cel dan brez avtomobila, a mu posodim da gre 300 km stran po nekih kao opravkih,a ko sem omenila je takoj reku ma kdo te potrebuje, nočem bit stabo, me prezmerjal in vse, dva dni prej pa je bil dober zmano ker je vedel da bo potreboval avtomobil, in sem mu jasno povedala da to ni ljubezen da samo ko nekoga potrebuješ oziroma potrebuješ korist od njega ga ljubiš a če ti to ne da potem ga zapustiš. Meni je že večkrat kaj rekel ne a ga nikoli nism zmerjala in niti pomislila da ga napustim, sem razumela in mu povedala da vseeno hvala in ga objela, ker moja ljubezen do njega ni pogojena z drugimi materialnimi stvarmi. Res nevem kaj naj naredim, želim da bi bil zmano ob porodu in do tedaj, a po eni strani ne želim da je zapisan kot oče otroka, ker nevem kako se bo obnašal do njega in si potem iskal pravice, od njega niti nočem denarne pomoči ne nič, če bi enkrat bilo potem uredu med nama bi komot priznal očetovstvo.
Kaj naj naredim, potrebujem objeme in ljubezen, potrebujem podporo, prijazno besedo še posebno v nosečnosti. potrebujem razumevanje..

Hvala in oprostite ker je tako dolgo sporočilo

Spoštovana Larisa86!

Žal mi je, da preživljate takšen odnos svojega partnerja, in to še sedaj, ko ste v občutljivem obdobju nosečnosti. Glede na vse, kar ste opisali (in niste bili predolgi) pa za vas ne vidim druge rešitve, kot da spakirate in greste. Razen, če uspete partnerja prepričati, da se vključi v svetovanje za povzročitelje nasilja, kar pa je verjetno misija nemogoče… Upam, da imate kam iti, sicer pa se lahko obrnete tudi na materinski dom, kjer nosečnicam damo prednost, zaradi zaščite otroka in matere. Vsaka ženska mora imeti možnost, da v miru in v normalnih pogojih donosi svojega otroka. Če boste potrebovali materinski dom, nas lahko pokličete na tel.št., ki je v podpisu ali nam pošljete prošnjo po emailu. Navajam pa tudi podatke ostalih materinskih domov: http://med.over.net/php/redirector.php?url=/telefonske_stevilke/seznam_materinski_domovi_.varne_hise.php.

Sama sem bila precej krajša od vas, a v vašem primeru res ni nikakršne dileme. V zvezi s svojim partnerjem ste preživljali fizično nasilje, ki se je kasneje sicer prenehalo, a še vedno vas izkorišča in zaničuje. Za pričakovati pa je tudi, da se bo znova posluževal nasilja. Osnova vsake kvalitetne zveze pa je medsebojno spoštovanje in zaupanje. V tej zvezi vas gotovo ne čaka srečna prihodnost. In kar boste doživljali vi, bo doživljal tudi vaš otrok. Le vi pa imate to moč, da sebi in svojemu otroku omogočite mirno in varno prihodnost.

Želim vam veliko poguma, da se odločite za novo življenjsko pot!

Jana Metelko, dipl.soc.del.

Joooj, punca ti se mu enostavno preveč pustiš, kje imaš samospoštovanje?Si kot nek predpražnik na kateremu on lahko dela kar mu paše, ti pa še rineš za njim in ga prosiš…
daj no, mama boš, otroku in sebi, predvsem pa otroku MORAŠ zagotoviti lepo otroštvo, ne pa da bo izpostavljen fizič. ali psih. nasilju!!! Tukaj enostavno ne smeš več gledati samo na svojo rit, ampak na otroka in že zaradi njega zapustiti takega tipa!
On rabi kakšno strokovno pomoč, ker drugače se ne bo spremenil- saj to je že jasno.Vsepovsod to poudarjajo, nasilneži se ne spremenijo kar čez noč- on rabi pomoč! Ampak ne od tebe, pač pa od terapevta!

Daj mu ultimat, starša bosta, moral se bo iti zdraviti in odpraviti to svojo agresivnost,če ne bosta ti in tvoj otrok ZELO našpukala po domače rečeno! Saj vidiš, kaj se dogaja, kakšne zgodbe!

Zaščiti sebe, zaščiti otroka, ne bodi tukaj egoistična in ne smeš misliti samo nase in pustiti da te tip zlorablja tako ali drugače, ampak se mu že končno upri! Če boš res po domače rečeno hudo najeb****.
srečno!!

Pojdi stran čimprej, če ne boš trpela!!! Preberi črno kroniko zadnjih dveh mesece, ti bo vse jasno!! Samo stran, ne mu verjeti če ti bo rekel, da se bo spremenil, ker vidiš, da ti stalno ponavlja in isto dela!! Nasilneži se ne spreminjajo!!!
Otrokca boš dobila, reši ga in reši sebe!!!!!!!!!!!!!!!Ne dopustiti, da v takem odrašča, ti pa imaš tudi še celo življenje pred sabo- kako lahko ljubiš enega navadnega nasilnega pras***?? Daj prosim te, reši se, samo ti imaš življenje v svojih rokah, ampak zdaj imaš dva življenja, za dva si odgovorna.
srečno ti želim!

citiram: “Mene je vse to zelo izčrpalo in sem veliko preveč prejokala in pretrpela. odkar sem noseča sploh ni pozoren do mene, ne potrudi se da bi me osrečil, da bi m vsaj kdaj privabil nasmeh na obraz, objame me zelo redko, jaz pa ga večkrat objamem in mu povem da ga ljubim. “

GROZA!!

citiram: “Vedno sepotem JAZ VRNEM IN MU POVED, DA GA POTREBUJEM IN LJUBIM. vem da delam napako ko tako reagiram a preprosto je težko oditi, ker vem da si ne zasluži moje ljubezni ker tako ravna zmano.”

To je tisto kar delaš narobe, vedno prideš nazaj in si čisto brez samospoštovanja, si totalno neodločna in nimaš se rada!
Ti potrebuješ tapravega moškega, ki te bo imel rad in spoštoval, ne pa takšnega, kot je ta.
Ti ga spremeniti ne boš mogla, saj vidiš, da slej ko prej postane enak.
Če se boš odločila končati takšno zvezo, bi bilo zate in otroka še najbolj prav, konec bi bil čist upravičen, saj si ne zaslužiš tega poniževanja in pretepanja!

In še to,ker on vidi da mu ti vse oprostiš in ga ljubiš (ker ga velikokrat objameš in poveš da ga ljubiš in potrebuješ in vedno prideš nazaj k njemu), on lahko dela kar mu paše, ker ve, da ga ne boš zapustila, ker ga pač ljubiš….razumeš?

Moraš narediti neke spremembe tukaj, ultimat – pojdi se zdraviti ali pa grem! In pri tem misli resno, ker nisi več sama ampak je otrok na poti!

A si res predstavljaš še morje let preživeti z nasilnežem? Želiš otroku slabo otroštvo? Dvomim!

Ne vem zakaj ga nisi prej pustila?

Še veliko boš prejokala in pretrpela, če ne boš začela živeti SVOJE življenje in ga končno začela ignorirati in morda iti ven s prijateljicam in skrbeti zase.. mogoče bo takrat ko bo videl, da ga ignoriraš in živiš svoje življenje, le videl, da mora nekaj ukrepati s to svojo jezo in nasiljem. Zrihtaj se, spedenaj se, pojdi ven s prijateljicami, naj vidi, da imaš svoje življenje, da njega ne potrebuješ,…
Mogoče bo le tako videl, kaj izgublja in bo pripravljen na pomoč pri zdravniku, ker sam se ne bo odvadil tega nasilja.

Drugače pa če se on ne bo trudil za odnos, se tudi tebi ne splača, ker ti tukaj nisi nič kriva, ampak je krivec ON!

Napako delaš ko mu stalno govoriš kako ga ljubiš in potrebuješ- ker on tako vidi, da lahko dela kar mu paše, ti si pa še vedno z njim, namesto, da bi ga odslovila.
(saj če bi ga odslovila, bi pomenilo samo, da nisi več z njim v vezi in bi končno lahko dobila nekoga ki te bo RES imel rad, otrok bi pa še vedno imel z pravim očetom stike, le ti bi se tega nasilneža rešila)

Razumem te,ker sem bila nekoč tudi sama v istem položaju.Imela sem poplnoma enakega kretena kot ga opisuješ ti…ki me je kao ljubil,jokal na kolenih naj ga ne zapustim,ko sem mu že stokrat povedala,da takega obnašanja ne bom trpela.In sem ostala nekaj let….
Vedno sem pa vedela,da se nisem rodila zato,da bi me nekdo pretepal niti,da bi nekdo vpil name..otroka z njim resnično nisem hotela.Ostajala sem,ker sem se že počasi navadila na njegovo eksplozivnost,ker sem v hišo vložila že veliko svojih plač,ker…
Po enem od njegovih izbruhov sem odšla pred ogledalo se pogledala,res pogledala v oči in…..ne K…. .lahko lažeš drugim,da si srečna,ampak v teh očeh tebe več ni…..naslednji dan,ko ga ni bilo doma sem spakirala,zaklenila hišo,vrgla ključ v nabiralnik in odšla v svobodo.SVOBODO.
Odnesla sem samo par potovalk,pa tudi če jih ne bi…pustila sem vse in zadihala,kot sem dihala nekoč…
Seveda me je poiskal v službi,poskušal prepričat,da sem zanj vse…..ampak takrat ko sem zaklenila vrata sem vedela,da ne stopim nikoli več čez njih…in tudi nisem.
Nekoč mi je govoril,da sem brez njega nič…Rada bi ga srečala zdaj mu pogledala v oči in upam se premagala,da ne bi pljunila….
Danes sem ponosna mamica dveh otrok z prečudovitim možem,ki me spoštuje.Sem podjetnica z zaposlenimi,vozim avto o katerem on lahko samo sanja imamo hišo…
In imam se rada…ko pogledam v ogledalo vidim vesele oči,vidim sebe…
Nisem pozabila tistih let in jih tudi ne bom.Bodo mi v večno opozorilo kako nikoli več ne bi nikomur dovolila povzdigniti glasu name,zganjati teror nad mano..
Zato zberi pogum in pojdi.Poglej se v ogledalo,iskreno…koga vidiš?Vrjemi zmoreš,vse to kar sem jaz zmoreš tudi ti!!Če nimaš kam pojdi v varno hišo,pojdi v mir in razmisli,premisli…
Vedi,da bo udaril tudi to nežno bitje,ki ti raste pod srcem,ker bo jokalo,ker se bo prebujalo ponoči…vedno bo kak vzrok,zaradi katerega boš trepetala pred njim!Tudi Ti se nisi rodila za to,zaslužiš si več…in tudi boš dobila več,nekoč….in tvoj otrok ti bo za vedno hvaležen.
Javi ,kako se boš odločila…
Mirno noč.

Tole ja… otroci so živi, glasni, vpijejo,… če je on tolk eksploziven, se otroku nič dobrega ne piše. Daj, ne pustit, da otrok zraste v istega psihopata.

Če bosta s tem norcem ostala skupaj bosta otroku dala en obupen model obnašanja v partnerskih odnosih- oče se znaša nad mamo in jo maltretira- to bo otrok celo otroštvo gledal in povzel po vama in mislil, da se tako pač obnašamo- torej oče zmerja in je nasilen do mame. Ko bo zrastel bo pa še on tak… in zgodba se tako ponavlja. To je čista resnica, kar sem napisala, želim ti samo da ga pustiš in zaživiš lepo življenje in tvoj pikec mali tudi!

res nisi v zavidljivi situaciji, to veš tudi sama, zato pišeš na ta forum. Še slabše se ti piše, če ga ne pustiš in ostaneš z njim. Otrok bo vse to gledal in rastel v vajinem razmajanem razmerju. Praviš, da ga ljubiš, kljub temu moraš sedaj misliti nase in imeti raje sebe, predvsem pa otroka, ki prihaja in partnerja čim prej pustiti.
Mnogo jih je že prehodilo to pot, ki jo boš prehodila ti, sama z otrokom. Ampak otrok raste in tudi ti boš spoznala še mnogo ljudi, znancev in nekoč…. čez nekaj časa bo vse o.k. in samo čudila se boš kje si našla pogum za vse to.
Trenutno se pa nasloni na starše ali prijatelje, gotovo imaš koga, na katerega se lahko obrneš. Drži se in pogum ti želim.

Najlepša hvala vsem.
Resnično sem bila vesela vsakega vašega napisanega sporočila, in vem da vsi imate prav. Tudi sebi včlasih se zdim tujka, in vse večkrat se znajdem ko se sprašujem kaj sploh še oklevam, kje je moje samospoštovanje in če mi je slika tako jasna v glavi zakaj enostavno ne grem, pustim to grozno zvezo in poskušam zaživet normalno življenje. Vem pa tudi da samo tisti ki je doživljal podobno kot jaz se zave da ni to lahko narediti, je pa ena stvar katere se vedno bolj zavedam in vedno bolj pogosto se sprašujem – KOGA SPLOH LJUBIM. Ljubim samo sliko katero sem si v glavi ustvarila sama, ljubim sliko njega, ki je v moji glavi dober, tistih 10 dni vmes med prepiri, vidim da do sedaj sem se vedno tolažila s temi tedni ko mi je bilo lepo znjim in potem spet izbruh.
Sicer ne verjamem da bi kdaj se nad otroka spravil, ampak se zavedam da tudi nad ženske je vedno govoril da se ne bi nikoli spravil pa sem doživela to na svoji koži.
Problem je ker sem zdaj noseča in ostati sama mi je grozno, ni toliko bit sam, dejstvo da pogrešaš bližino človeka, da sedaj v tem občutljivem obdobju je težko prebolevat, ker solze so neizogibne in bolečona tudi in s tem škodim otroku in sebi. Veliko sem razmišljala da bi počakala da se otrok rodi, in pol grem z malčkom svojo pot, k staršem živet vsaj prve mesece, ker sem njemu že jano povedala da bom mati samohranilka in nočem d aprizna očetovstva ker ne želim da ima ravice nad otrokom in ne želim od njega nobene denarne pomoči ne nič. Sprva se ni strinjal a potem je rekel da če sem se tako odločila da ok, čeprav njemu se ne zdi neka dobra ideja, a jaz želim vsaj tako zaščitit otroka ko s enkrat rodi, da ko se odpravim na svojo pot da vem da je otrok na varnem pred njim in da bo imel mamo ki mu bo nudila vso ljubezen in skrb tega sveta.
Nekako sem tudi jaz prej se že navadla na te njegove grde besede da kdo bi bil zmano, kdo me bo prenašal, da nikol več ne bom dobila tako dobrega fanta kot je on, da lahko sem srečna da imam tako dobrega fanta, da sem navadna kurba, da to imam v koreninah, enaka sem kot 99% ostalih žensk…zadnje dni pa se vedno bolj zaveam teže teh besed in jeza v meni me opozarja da kako sem sploh dovolila take besede da mi nekdo neprestano ponavlja…kar pa me je najbolj v zvezi prizadelo je da i je odklanjal objeme ko je bil jezen, ni hotel da se tisti dan vidimo, vedno je rekel: ne danes me ne boš več videla niti za objem, trpi, to si zaslužiš itak kot vedno si sama kriva za to! danes te besede dobijajo prav pomen, vedno bolj zavestna sem da moram stran, za moje in otrokovo dorbo, moje mesto ni poleg njega, vem da zaslužim več.
Zbiram pogum da grem stran, upam d ami čimprej uspe in da zaživim bolj svobodno in spoštovanja vredno življenje.
Vam sporočim, hvala vsem za spodbudne besede, upam da bom kmalu tudi sama na to gledala kot na preteklost katera mi bo pustila rane a katere s ebodo sčasoma zacelile

lep večer pred mano je še veliko trenutkov razmišljanja in ugotavljanja kako napačno pot sem prehodila in trenutno še hodim po njej a vedno bolj odločna da ta pot mi ne pripada več

Živjo Larisa!
Lepo, da si se javila in krasno, da si se odločila tako kot si se. Bolj sem brala bolj jasno mi je bilo, da tip en navaden psiho!

Haloo…. “kdo me bo prenašal, da nikol več ne bom dobila tako dobrega fanta kot je on, da lahko sem srečna da imam tako dobrega fanta, da sem navadna kurba, da to imam v koreninah, enaka sem kot 99% ostalih žensk” NE VEM KAJ MU ŠUMI V BUČI!

Ali pa tole:”ne danes me ne boš več videla niti za objem, trpi, to si zaslužiš itak kot vedno si sama kriva za to” GROZA!

Tip je navaden psiho, res, ko se boš čisto osvobodila, pojdi še enkrat brati te tvoje besede, kaj si napisala, spomni se vsega, boš videla, on ni normalen v glavi. Ne moreš nekomu kaj takega reči!!! Enostavno NE MOREŠ!
Kar neka obtoževanja, prepovedi in KAZNI- ne boš dobila objema, trpi, saj si zaslužiš….GROZA RES!!!!!!! se sprašujem, zakaj si toliko časa vztrajala?
Zakaj se nisi takoj postavila po robu? Je mogoče tip tudi imel nasilno otroštvo? Gledal svojega psiho očeta, ki je tako delal z njegovo mamo in se po njem navzel takšnega obnašanja? Ni mi jasno, zakaj je takšen… Ampak ja, ti dobro veš, da nočeš tako živeti celo življenje, da želiš zaščititi sebe in malega in da imaš pred sabo še celo življenje, ki ga boš preživela z nekom, ki takih besed ne bo spravil iz sebe!
Še to bi ti rekla, tale tvoj rabi strokovno pomoč, zato, če ti bo kadar koli modeloval, da se je spremenil, da ti grdih besed ne bo več izrekel, proosim- NE MU VERJETI!!! Preveč takšnih zgodb sem že slišala, da vem, kaj govorim, sam se spremenil ne bo, kvečjemu z pomočjo strokovnjaka! On naj svoje frustracije izživlja nad steno ali lesom, ne pa nad živim človekom- v tem primeru nad tabo, ker nihče nima pravice.
Upam, da bo resno tako pogumna da greš, nič ni narobe če bi šla zdaj, boš imela vsaj mirno nosečnost!Ne razmišljaj zdaj o tem, da zakaj si bila z njim in zakaj to, zakaj ono, niti ne razmišljaj, da bi z njim še ostala, ampak se osredotoči na prihodnost. Tam te čaka mir, staši ti bojo pomagali, boš zaščitena… Jaz bi na tvojem mestu šla že zdaj, ne bi čakala, da se otrok rodi, nima smisla. Saj tako ali tako nimaš kaj preveč od tipa, samo žaljivke.
Želim ti, da se ti stvari obrnejo tebi in samo tebi in otroku v prid, on pa naj dobi kazen, ki si jo zasluži.
Ko boš šla, upam, da mu vsaj poveš kaj te je prizadelo, zakaj greš, upam da tip ve, da je bil verbalno NASILEN! Se bo mogoče vsaj malo zamislil!

Nič, dolga sem že, želim ti vsoooo srečo, angeli s tabo:)

Draga Larisa86!

Me veseli, da ste se odločili, da boste končali zvezo, v kateri doživljate trpinčenje. Žal pa mi je, ker je zaenkrat to le vaša namera in me skrbi, da boste vedno znova našli kakšen razlog, zaradi katerega nasilnega partnerja raje ne bi še zapustili. Še vedno vaju povezujejo določena čustva, če ne drugega navezanost. A če boste čakali, da se otrok rodi, bo odločitev za odhod lahko še težja, saj vaju bo malo bitje še bolj vezalo drug na drugega, prav to malo bitjece pa bo tudi največja žrtev vajinega nezdravega odnosa. Tudi, če ne bo nasilje usmerjeno proti otroku (pa še glede tega ne morete biti gotovi…), bo vseeno trpel nasilje, ker mu bo priča. Otrok zelo močno čuti in podoživlja, kar se dogaja v družini… S partnerjem vztrajate, ker se bojite ostati sami, ker potrebujete objeme in ljubezen, a dejstvo je, da tega pri njem ne dobite, če še tako hrepenite po tem. Vsi smo do neke mere odvisni od odnosov, potrebujemo soljudi, a pri vas je šlo to do te mere, da vas ta odvisnost ovira pri tem, da bi poskrbeli za svojo varnost in za dobrobit svojega otroka. Zato bi vam želela, da zberete vso moč, ki jo premorete, da zagotovite sebi in svojemu otroku lepšo prihodnost.

Imejte se radi in se ne pustite teptati!

Jana Metelko, dipl.soc.del.

draga Larisa!

najprej sem prebrala, kar si napisala na začetku in nato še tvoje naslednje sporočilo … mislim, da bo bo moj odgovor še daljši od tvojega, a vseeno upam, da ga boš prebrala.

“problem je ker sem zdaj noseča in ostati sama mi je grozno, ni toliko bit sam, dejstvo da pogrešaš bližino človeka”
(si tak moški, ki te ponižuje in se izživlja nad tabo, sploh zasluži naziv človek?)
zamisli si naslednjo situacijo:
zjutraj se zbudiš, v stanovanju prijetna mir in tišina. greš v kopalnico in pogledaš svoj vsak dan večji trebušček in se veseliš dojenčka, ki bo prinesel nov sonček v tvoje življenje. pripraviš si zajtrk, pozajtrkuješ, pomiješ posodo. greš v službo (ali po opravkih), greš na sprehod, v trgovino, na kosilo, na pregled k zdravniku. popoldne si zavrtiš glasbo, ki jo imaš rada in se za nekaj časa posvetiš svojemu hobiju. zvečer računaš, koliko denarja ti bo ostalo za življenje z otrokom, varčuješ, a veš, da nekako bo šlo. samo, da sta z otrokom na varnem. …
zdaj si pa zamisli, da se noseča zbudiš v življenje, ki ga živiš zdaj, ob partnerju, ki te maltretira. in se počutiš tako, kot se sedaj – slabo, nesamozavestno, strah te je in modrica od včeraj še boli. razmišljaš, ali bo danes mir, ali te bo naslednjič udaril v trebuh in ali bo z otrokom vse ok.

kaj bi raje?

“Sicer ne verjamem da bi kdaj se nad otroka spravil ..”
tale stavek me je pošteno zmotil! ali to potem pomeni, da če bi bila prepričana, da se ne bo spravil na otroka, bi bilo ok? da bi ti bilo ok, če bi otroka ne bi tepel, bi pa to majhno nežno bitjece gledalo, kako en grobijan ponižuje njegovo/njeno mamo? jo tepe? jo trpinči? da bi tvoj otrok, ki ga nosiš pod srcem, odraščal ob takem očetu? preberi malo druge forume in poglej, kakšne posledice pusti to na otroku – tudi ko odraste nosi težo takšnega otroštva. vsi otroci takšnih staršev si želijo, da bi mama zbrala pogum in odšla, ko je bil še čas! ne naredi tega sebi in otroku. si predstavljaš, da ostaneš, rodiš otroka in te ta čez 30 let, ko odraste, vpraša: mami, zakaj nisi odšla? zakaj sem moral/a odraščati z nasilnim očetom?
praviš, da si otroka želiš in da se ga veseliš. ne naredi mu tega. ponudi mu možnost za srečno otroštvo in odidi čim prej!

res verjamem, da si ne znaš predstavljati, kakšno je življenje brez njega, saj si že toliko časa z njim, da si pozabila, kako bi bilo biti sama. mislim, da je odgovor zelo preprost: življenje bi bilo lepše. če si ga sedaj ne moreš predstavljati, še ne pomeni, da je nemogoče. boš videla, ko boš enkrat zaživela brez njega, se boš zelo kmalu spomnila, kako lep je lahko vsakdan.

verjemi vase. brez njega si bila tudi že kdaj srečna, kajne? spet si lahko.

ne čakaj, da boš “imela dovolj poguma” in da odločitev ne bo težka – vedno bo težka! nikoli ne bo preprosto oditi, ampak oditi je na srečo najtežji del.

če se ti zdi, da si sama in te nihče ne podpira, pomisli, kaj smo ti povedale na tem forumu, verjamem, da je bila vsaka beseda od srca in da smo vse v mislih s tabo in ti želimo, da bi še danes odšla od tega grobijana, ki si te ne zasluži!

zaslužiš si boljše življenje, verjemi – preprosto zato, ker si to zasluži vsaka ženska.

zaslužiš si nekoga, ki te bo spoštoval in resnično imel rad, saj to, da se z nekom tako obnašaš, ni ljubezen. ne dopoveduj si, da je, ali da je pač tak, ali da se bo spremenil, ko bo otrok tu. ne bo se spremenil, le še en bo trpel s teboj.

pojdi čim prej!

Živjo Larisa 86!
Upala sem,da boš napisala,da si zgodbo zaključila in se v miru posvečaš sebi in mislim na novorojenčka..
Povej mi,kaj te zadržuje…žaljivke,strah s kakšnim tonom bo partner pozdravil,ko pride domov,klofute….si res želiš takšnega življenja?
Sama vem,da ni lahko prekinit take veze…po drugi strani pa z lahkoto.Edino kar ti manjka je odločitev,odločitev da ne dovoliš več takega obnašanja do sebe.
Škoduješ otroku itak sedaj najbolj,ker si vedno žalostna,jezna…celo dr.Pušenjak se s tem strinja..
Ne razmišljaj sedaj o tem,kako mu ne boš dovolila do otroka,za to boš imela še dovolj časa,ko boš v fazi prebolevanja in samospraševanja,zakaj si tako dolgo vstrajala…
Ne išči izgovorov in pojdi!Zaščiti sebe in to malo bitje,ki ga nosiš.Vrjemi,bolj sama in osamljena kot si sedaj ne boš nikoli…in ne prosi za objem,ki ti ga bo nekdo drug iskreno dal…ko boš zopet se zbujala nasmejana..
Dvigni glavo….svet je lep…in zapri vrata za to zgodbo.
Javi se,ko bo to za tabo,da ti napišemo kakšno vzpodbudo in čestitko.
Lep pozdrav in vse dobro!

Pozdravljena Larisa 86,

ne predstavljam si, kako zelo težko in mučno ti mora biti, pa vseeno. Če potrebuješ le pogovor, nekoga, ki te bo poslušal in ti namenil kakšno toplo besedo, se lahko brez slabe vesti obrneš name. Moj email: [email protected]. Vem kako je, ko je v družini nasilje, kakršnokoli. Ko ne vidiš pred seboj nobene svetle poti in ko se ti kar naenkrat zrušijo tla pod nogami.

Toplo dobrodošla. Dvigni glavo, poglej v nebo in se nasmej novemu dnevu, ki je pred teboj. Naj te boža sonce!

Pozdrav tja k tebi,
N

heei. sem nova na tem forumu. Imam en problem,ki je podoben vašim in po eni strani spet ni. Z fantom živima skupaj 3 leta in sem zanosila.Lepo,ne?? jaa veem,ampak nastale so težave,z njim….ta moj fant se je nekoč drogiral in nehal,ampak v tem času ko sem zanosila se je začel spet…nevem več kaj naj naredim,pomagala sem mu da neha ampak mi ne uspeva..mogoče za mesec in spet smo na istem…Noseča sem 13 tednov,otročka se zelo veselim,ampak me dajejo dvomi kako bom sama z otrokom…hočem it vstran od fanta pa nemorem,preveč ga ljubim…Berem forume,ki so sicer stari in jaaa vem boljše je da grem vstran,ampak kaj naj pooool…naj ga vpišem kot očeta ali ne,namreč nočem da otrok ve da ima očeta narkomana…moram še dodat da ko sem zanosila se ni drogiral,otroka se je veselil…zdaj….me samo še žali,češ da otrok ni njegov,da sem jaz kriva da se začel drogirat..bla bla bla….vem,da so izgovori ker vem da sem vredu punca,ki je naredla vse za najino srečo…ampak on….smiley v tem problemu imam še en problem…pred časom sma vzela avto na lizing,ki je pisan na mene,ker on pač ni mogo vzet…..službo sem pa zgubla kak so zvedli da sem noseča…in zaj še otrok…kaj naaaj? help… :(((

prosim za pomoč…tako pomoč da mi svetujete….

hej-kar groza mi je bilo to tvoje sporocilo vec kot groza.moj nasvet in moje mnenje-pojdiiiiii hitrooo strannnn.ne se ozirati na ljubezen obcutke se manj,da se ti bo zasmilil tvoj fant ali pa,da te bo razjedal obcutek krivde.verjemi mi,da je to dalec najboljse kar lahko naredis za otrocka,sebe in pa za fanta.govorim ti to iz lastnih izkusenj-v mojem primeru sem propadla jaz sinko je dozivel marsikaj-tudi iglo je ze najdel v stanovanju-ati pa je bil narkoman in naju spravil v tako tezko situacijo,da bom zaradi njega se sama pristala morda v zaporu zaradi dolgov,ki so njegova krivda.tudi jaz sem zelela pomagati,upala,da bo boljse-pa smo tako preziveli 8 let-pekla.fant,ce bo imel interes do otrocka tebe in prvo do samega sebe se mora odlociti za zdravljenje,strokovno pomoc-ne nasedaj temu,da pa on tega ne potrebuje,da bo sam to prebrodil ili pa z tvojo pomocjo-ni teorije,daj bog,da bi…vem,da se kruto slisi zapustiti ga in vse kar spada sem vendar to je edina resnica.zelim ti vse dobro-tudi tvojemu fantu.lp

Pozdravljena ssis!

Situacija v kateri ste se znašli, je res težka. Verjamem, da ni enostavno, ko vidite, da je edina rešitev, da odidete, a tega pa kar ne morete storiti, ker fanta tako ljubite. Žal vam tudi sama ne morem predlagati nobene druge rešitve. Lahko pa vam povem, da boste v resnici bolj pomagali fantu, če odidete, kot če ostanete. Kajti, če ostanete, se najverjetneje ne bo nič spremenilo, fant bo še naprej uničeval sebe, s tem pa tudi celo družino. V sobivanju z narkomanom boste otroku težko zagotovili vse, kar v najnežnejših mesecih potrebuje: ljubečo nego, potrpežljivost ob soočanju z najrazličnejšimi težavicami, kot so prečute nočne ure, jok ob kolikah, ob izraščanju zob, materialna varnost. Odvisnik v takšnih situacijah težko stoji ob strani, saj ima že s sabo preveč opraviti. Njegova narkomanska kariera pa tudi vam prinaša nemalo preglavic, težav in pritiskov. In kako boste ob tem skrbeli še za otroka? Otrok vas bo potreboval celo, ter čimbolj neobremenjeno z ostalimi stvarmi, čimbolj posvečeno njemu. Vaše razmišljanje ter skrb, glede tega, kako boste sami z otrokom, kaže na vašo odgovornost in ozaveščenost. Dobro je, da že sedaj razmišljate, kako boste… Če nimate mame, ali katere druge sorodnice ali sorodnika, ki bi vam lahko pomagal, si lahko najdete kotiček tudi v materinskem domu. Nosečnice imate še sploh prednost pri sprejemu. Kajti tukaj gre resnično za zagotovitev varnosti ter primernih pogojev za rast in razvoj malega bitjeca. Gre za zaščito materinstva, ter za zaščito otroka. Situacija, v kateri ste se znašli ni enostavna, a zaenkrat je še povsem rešljiva. Namreč kot partnerki narkomana se vam lahko hitro zgodi, da vas bo potegnil v brezno vedno večjih problemov, iz katerih se boste potem pa res težko izkopali. Sedaj niste več odgovorni le zase, sedaj ste tudi za malo bitje, ki ga nosite v sebi. Partner vam je že pokazal svojo neodgovornost in nemoč, da se upre drogi. Očita vam, da otrok ni njegov, to je slab začetek vzpostavljanja odnosa z otrokom. Glede same odvisnosti, pa že sami veste in vidite, kako to človeka zasužnji in kako težka naloga (za mnoge nemogoča) je za vedno prenehati z zlorabo droge. Mislim, da šele po 3 letih abstinence ter navajanja na drug način življenja, lahko vsaj kolikor toliko z gotovostjo rečemo, da je oseba ozdravljena. A to, kaj bo fant napravil s svojim življenjem, je odvisno le od njega, tukaj težko kakorkoli pomagate. Kot pravim bo še največja pomoč vaš odhod, ker bo tako vsaj doživel neke posledice svojih dejanj in se bo moral soočiti z vprašanjem, kaj mu več pomeni: droga ali vi.

Sedaj pa se bom posvetila še vašim posameznim vprašanjem oz. problemom:

1. Glede vpisa očeta v rojstni list, je vaša odločitev, ali ga boste vpisali ali ne. Če ga ne boste, lahko on poda tožbo za ugotovitev očetovstva. Če ga boste navedli, boste lahko uveljavljali tudi preživnino. Ker je od njega verjetno ne boste mogli izterjati, bo prišla v poštev preživnina iz Sklada. Drugače pa sama osebno ne vidim razloga, zakaj bi morali otroku zatajiti očeta. Mislim, da je boljše, da otrok ve za očeta, tudi če je tak kot vaš fant, kot pa da je pod rubriko “oče otroka” prazno okence. Na tega človeka vas tudi nekaj veže. Skupaj sta bila 3 leta, radi ga imate, z njim ste zanosili. Če je prazno okence, si lahko otrok misli, da ste zanosili z nekom X. In vedno se bi spraševal ter se verjetno tudi zanimal, kdo je njegov oče.

2. Pravite, da fanta preveč ljubite, da bi lahko odšli… Če pravite, da ljubite nekoga, s katerim ste zanosili, a vam očita, da otrok ni njegov; nekoga, ki je znova pričel z zlorabo droge ravno, ko ste zanosili, poleg tega pa za to svojo odvisnost krivi vas, ki ste mu enkrat že stali ob strani in mu pomagali, da je prenehal… potem bi rekla, da to ni ljubezen v pravem smislu besede, ampak gre bolj za odvisnost od odnosa. Ob vas pomislim na naslov ene knjige, ki se glasi: “Ženske, ki preveč ljubijo”, avtorica je Robin Norwood. S pomočjo ob tovrstni odvisnosti se ukvarja ga. Sanja Rozman (http://www.spremembavsrcu.si/). Lahko si preberete tudi katero njenih knjig. Kot fant ne more živeti brez droge, tako vi ne morete živeti brez njega. Ali boste zmogli preseči to svojo odvisnost?

3. Kar se tiče avta, pa bi bilo najboljše, če ga čimprej prodate, preden se vam naberejo dolgovi ali preden ga slučajno kaj ne poškodujete.

Bojim se, da vam moje pisanje ne bo nič pomagalo in je vsako svetovanje zaman, če partnerja potrebujete kot odvisnik drogo. Z odvisnostmi pa vemo, kako jih je težko presekati… A vseeno mi ni žal niti ene natipkane besede, če le obstaja kanček upanja, da si boste uspeli zagotoviti mirne in varne mesece pričakovanja, ter da boste čez pol leta otroku lahko ponudili toplino in skrb v njegovih prvih mesecih življenja. Držim pesti za vas in za vaš mali zakladek ter vam želim veliko moči in samozaupanja.

Moja predhodnica “POJDIIIII” hvala za vašo izkušnjo. Izkušnja nekoga, ki je šel skozi podobne težave, je lahko več vredna kot vsak nasvet…

Jana Metelko, dipl.soc.del.

pozdravljeni-zal je edina resitev prava zapustiti odvisnika in mu morda stati ob strani sele takrat,ko in,ce spozna,da je ujetnik droge in sele takrat,ko je pripravljen sam zaradi sebe in sele potem drugih na spremembe,zdravljenje z strokovno pomocjo.res sem tudi sama slepo verjela,da pa je mozno,da se sam pozdravi z mojo pomocjo,vendar ne gre.jaz sem potrebovala veliko let,da sem prisla do tega,sa sem si priznala eno in edino resnico-lahko naredim nemogoce in najbolse zanj-vendar zdraviti se ne morem namesto njega-zelja za njegovo ozdravitev je v bistvu bila le moja,to pa je zelo narobe-to te unici,stre,da pa ne omenjam strasen riziko za otroka.potem pa zivis z ocitki kako slab stars si,da si dovolil,da otrok odrasca v drogi.to so posledice za vse vpletene ki zivijo v taksnih razmerah in z vsemi dozivetimi travmami se spopadas za celo zivljenje in zelo zelo boli.na koncu prides do tega,da ti rabis strokovno pomoc pa ne zaradi odvisnosti temvec zato ker si psihicno unicen in kaj kmalu za tem tudi fizicno.in ne,nisem sedaj kao nekaj pametna,to je le izkusnja moja lastna-vendar cist tipicna in vedno enaka v vseh podobnih zgodbah.verjemi mi,da v druzini kjer sem jaz-ti in otrocek je stars narkoman vedno vedno na prvem mestu-pred plenicami in pred adaptiranim mlekom…sama sem koncno dojela-z pomocjo popolnega tujca iz tega foruma,da je cas,da se obrnem proc,dolga zgodba,ki bo morda resila zivljenje meni sinu-hvala D.P.,pa verjemiti vsi,ki so v podobnih tezavah-napisal mi je nasvet,ki si ga nisem zelela slisati-vendar je nasvet popolnoma resnicen,realen in izhod za prezivetje.vso sreco vsem,cim manj trpljenja.lp

Rada bi se zahvalila za vse iskrene besede ki ste mi jih dali. Nekaj cajta me ni blo na foromu ker je bilo grozno. Fant je odvzel mi možnost do računalnika in v bistvu do vsega.. Danes sem zbrala pogum in odšla. Na srečo je bil v nabavi heroina,hitro sem spakirala cote in odšla. Res da sem v stanovanju pustla ogromno stvari ampak mi nobena stvar ne pomeni toliko kot mi pomeni otrok. Iz srca bi se vam zahvalila za besede,ker prav danes čutim nek mir v srcu in trebuščku ki ga do zdaj nisem še nikoli..in ja…njega iz srca ljubim ampak otrok je le otrok. Res je,da se v življenju učimo iz napak in jaz sem se naučila veliko že samo v tej zvezi. Res pa je da sem še pravi cajt dojela da to nisem bila več jaz,ampak neka utvara po ljubezni,strah pred izgubo,navsezadnje pa…dovolj sem lepa za sebe in če sem za sebe sem še verjetno za koga. Nekoč bom našla fanta ki bo ljubil mene in mojega sina. Hvala vam za vsee..

ssis