Pozdravljeni,
imela bi par vprašanj. Naš homeopat je namreč na dokaj eksotičnem dopustu-potovanju, na internet se lahko priklopi le občasno, po telefonu žal ni dosegljiv.
Torej, najmlajša hčerka (eno leto) je zbolela za noricami. Prvi izbruh izpuščaja je dobila v četrtek (smo tudi mi ravno prišli na morje za 4 dni). Ni imela vročine, bila je povsem normalne volje. Seveda se ni kopala, bila je doma ali zunaj v senci.
Ko so se izpuščaji na trupu in glavi začeli sušiti, jo je začelo strašno srbeti. Predvsem ponoči, po polnoči, se zbudi in prebetava (kot da bi se hotela s hrbtom drgniti ob podlago) itd. Čez dan je na trenutke nerazpoložena.
Apetit ima normalen, predvsem pa veliko pije – zelo zelo želi piti svoje mleko (Holle, po enem letu) ali ovseni napitek.
Ko smo se včeraj uspeli skontaktirati s homeopatom, nam je svetoval Rhus toxicodendron 30CH.

Zdravilo sem lahko kupila šele pozno zvečer. Hčerka se je zbudila ob treh – z visoko vročino (40 stopinj). Do jutra skoraj ni spala, ne vemo, ali zaradi vročine ali srbečice. Ob treh smo ji tudi dali Rhus – ne vem, ali smo ravnali prav, glede na to, da je bilo zdravilo predpisano glede na simptome BREZ vročine.
Ob 8h ji je uspelo zaspati, zbudila se je ob 9.30, še vedno vročina 40 stopinj. Je rdeča v obraz, kožo ima suho, želi piti (vodo, predvsem pa svoje mleko).
Dala sem ji Aconitum 30 CH. Vročina ji je padla na 39. Otrok leta okoli, ves čas nekaj “razlaga”, je pa očitno nerazpoložen in utrujen.

Zanima me, od kje ta vročina? Verjetno to ni vročina od samih noric, ampak gre prej za kakšne komplikacije? Ušesa je ne bolijo, v vnetje sečil tudi dvomim (ga je imela starejša sestrica dvakrat in se mi zdi, da nekako vem, kako je to videti). Sicer malo smrka in mokro kašlja. BI lahko šlo za vnetje dihalnih poti? Brala sem namreč, da norice lahko spremlja bronhitis ali pljučnica kot nekakšna posledica.

Kaj mi svetujete? Sicer čakam na odgovor homeopata, a, kot sem omenila, je glede tega trenutno omejen.

Imela bi pa še par splošnejših vprašanj:

– med ljudmi (tudi med vzgojiteljicami v vrtcu) prevladuje mnenje, da norice poberejo tisti, ki imajo oslabljen sistem. Kolikor sem sama brala o tem, je ravno nasprotno: če otrok zboli za otroško boleznijo, je to dober znak, pozitiven za njegov imunski razvoj itd.
Če je to tako, zakaj potem večina pediatrov priporoča cepljenje proti noricam?

– od česa je odvisno, kako poteka bolezen – od tipa noric ali od imunskega sistema otroka? Je bolje imeti uvodno vročino in veliko izpuščajev, ali je vseeno, če vročine ni, izpuščajev malo, ti pa ne srbijo?

– ali je res, da norice še za eno leto oslabijo imunski sistem – da otrok to leto pogosteje zboleva za, recimo, vnetji ušes, bronhitisi itd itd? Pri Vithoulkasu sem nekje zasledila, da ljudje sami oslabijo imunski sistem, ker supresirajo simptome – z zbijanjem vročine, mazanjem izpuščajev. Zaradi tega pozneje nastopi recimo vnetje ušes itd (povezave med temi zadevami ljudje seveda ne vidijo). Če je to tako, se pravi, da je predvsem supresija odgovorna za poznejšo povečano zbolevnost, zakaj pediatri večinoma vedno predpisujejo kremice in svetujejo zbijanje vročine?

– doma imamo še dvoletnika, ki noric ni prebolel. Če jih je najmlajša dobila v četrtek, kdaj jih približno lahko pričakujemo pri sinku? Čez teden, dva?

Hvala za vaš čas in odgovore!
Urša

Nekaj dni zatem:

Spoštovani,
pred dnevi sem vam pisala pod tem tematskim naslovom, morda se je pismo izgubilo ali pa še čaka v vrsti … Če ste ga prerali, bi rada dodala nadaljevanje zgodbe: takoj tisti dan smo se uspeli skontaktirati s homeopatom, ki je dejal, da tako visoka vročina četrti dan, ob višku izbruha mehurčkov, ni nič posebnega, se pravi nikakršen zaplet, ampak del samih noric. Glede na simptome je dejal, da naj nadaljujemo z Rhus toxicodendron, večkrat dnevno (3 granulke raztopljene v kozarcu vode, ena doza = ena žlička te raztopine). Cel dan je bilo kar hudo, visoka vročina, srbečica, nemir, ne-spanje itd. Proti večeru je vročina padla, spali smo po štirih dneh končno dobro, zjutraj se je punčka zbudila brez vročine, skoraj vsi mehurčki so se posušili!
Danes, točno en teden po pojavitvi prvega mehurčka, so vsi izpuščaji popolnoma suhi, veliko krastic je že odpadlo. Otrok se je vrnil v normalno življenje 🙂

Če ste prejšnje sporočilo dobili, bi me vseeno zanimali odgovori na zastavljena vprašanja (potek bolezni, vročina, zmanjšana odpornost, forsiranje cepljenja itd.).

Hvala že vnaprej,
Lp
U

Glej spodnji post…

Pozdravljeni,
najprej opravičilo, določeni softverski prijemi na straneh MONa mi parajo živce (če ne omogočiš najprej posta ampak kar odgovoriš in samo ta odgovor shraniš, ti gre vse po gobe). Torej, spisal sem vam odgovor že na prvi post, ki je bil precej obsežen, ko sem ugotovil, da ga ni več, je motivacija odpotovala na Madagaskar.

Da najprej kratko pokomentiram dogajanje. Rhus tox je bil prava izbira, po začetku jemanja (tista vročina) se je pojavilo t.i. začetno poslabšanje, ki je prognostično dober znak, saj se je potem kmalu vse skupaj zelo dobro sestavilo nazaj in so norice lepo izzvenele brez akutnih ali kasnih poslabšanj.

Inkubacijska doba pri noricah je nekje od devet, deset dni do skoraj treh tednov. Oboleli lahko izloča viruse že kakšen dan prej, preden klinično zboli.

Da človek dobi norice, mora imeti določeno predispozicijo v tistem trenutku, da jih dobi. Nekateri sorojenci jih dobijo, ko zbolijo bratje, sestre, drugi ob kakšnem drugem izbruhu. Veliko jih preboli subkinično, se samo nekaj časa malo slabše počutijo, dobijo kakšno pikico, ali pa še te ne, kasnejši imunski testi pa pokažejo ustrezen titer protiteles, ki kažejo na pridobljeno imunost in prebolelo okužbo.

Strinjam se z vami in ne z določenimi vzgojiteljicami, da norice dobijo v povprečju zelo zdravi otroci. Ti jih tudi brez akutnih in poznih komplikacij prebolijo.

Zagotovo ne drži, da norice poslabšajo imunski sistem. Večina otrok brez težav in kasnejših zapletov preboli akutno fazo. Možno pa je, da prebolela okužba pusti pozne posledice, ki se lahko kažejo s kasnejšo slabo odpornostjo. To se zgodi takrat, kadar je bil imunski sistem že prej oslabljen zaradi infekcijske ali kemične obremenjenosti. Zelo dobra preventiva pred takimi zapleti je homeopatsko zdravljenje v akutni fazi ali prejšnjih oz kasnejših motenj imunskega sistema. Homeopati tak pristop bolj priporočamo kot cepljenje. Poznamo pristop, ki take zagate bolj učinkovito in predvsem bolj nežno (z manj neželenimi učinki oz. brez njih) rešuje.

Obstajajo globlji razlogi, zakaj sta homeopatija in konvencionalna medicina že več kot dvesto let v globokem sporu. Zelo pomemben med njimi je princip, ki ga omenjate zgoraj. Za homeopate je supresija simptomov nekaj, kar dolgoročno lahko dela veliko škodo in tega prepričanja ne zadržujemo zase, v konvencionalni medicini je potiskanje simptomov zlati standard. S tem pristopom homeopati razlagamo pojavljanje vse hujših kroničnih bolezni v vse zgodnejših letih, ki epidemično vse bolj zasužnjujejo uporabnike konvencionalne zahodne medicinske paradigme. Bolj kot vse druge polucije, ki tudi niso nedolžne. Vzvodov moči za agresivno dokazovanje svojega prav (hvalabogu) nimamo, lahko pa
razlagamo svoje poglede v raziskujoči in razmišljajoči javnosti.