Ne vem kje naj zacnem.. Moža sem spoznala pri svojih 21ih letih. Bil je v propadajoci vezi z enooletnim otrokom in takoj sva se ujela. Imela sem zadrzke ker z bivso se ni razcistil stvari (od mene je moz starejsi 16 let) ampak scasoma sva se zelo zblizala. Po kar nekaj turbulencah je z bivso uspel vse zakljuciti, midva sva skupaj prebrodila vse, zazivela skupaj, se porocila in cez nekaj let imela skupaj otroka. Otrok iz prejsnje veze je zivel pol pri nas in pol pri mami. Sprejela sem ga kot svojega in veliko vlozila v najin odnos. Zaradi tezav z biolosko mamo je velikokrat cas raje prezivljal z nami kar mi je bilo lepo po eni strani pa tesko ker mame pac nisem zelela nadomestiti ampak mu nuditi vse kar lahko dobi od mene kot partnerke njegovemu ocetu, kar je tudi dobil in se danes ceni. Danes je star 17 let najin skupni otrok pa 9. Zal se mi zdi da sem se zapletla z mozem, ki ima NOM. Ze od zacetka najine veze je bilo burno, vedno prisotno veliko ljubosumja, za katerega mu nikoli nisem dajala povoda. Sem zelo prilagodljiva in ko imam nekoga rada ga imam s celim srcem. V zacetku najine veze je bilo enkrat zaradi ljubosumja in alkohola prisotno fizicno nasilje ampak res minimalno, ki se je po tem incidentu koncalo. Vec let smo se imeli super, kljub vsemu pa sem opazala oz. verjetno sele sedaj bolj opazam da je veliko temeljilo na mojem prilagajanju in da se nisem zelela spuscati v nepotrebne prepire, sploh ce je bil prisoten alkohol in smo uspeli to prebroditi. Ampak z leti so se stvari samo stopnjevale, od rednega pregledovanja mojega telefona, maila (tudi sluzbenega), pisanje sporocil po socialnih omrezjih osebam z mojega telefona, ce bo kaksna rekcija, javljanje preko video klicev, da sem res tam kjer pravim da sem… Moz je res karizmaticna oseba, zna z besedami, je na dobrem polozaju v sluzbi in nekako nikomur ni jasno kaj se je in se z nama dogaja. Jaz sem se z leti vedno bolj pocutila ujeto, kot v nekaksni navidezni kletki.. Strah me je bilo si kupiti nove obleke oz. sem jih vedno kupovala z mislijo da ja njemu ne bo prevec neugodno, pa se nikoli nisem oblacila prostasko, samo urejeno in pac sluzbi primerno, oblek in kril ne nosim ze vec let, pred sluzbenimi potmi mi je vedno pregledal kovcek, kaj sem sem spakirala s seboj, vkljucno s spodnjim perilom.. Naj omenim, da tudi njegova sluzba vkljucuje veliko potovanj in sama sem imela v njega vedno zaupanje.. Nestetokrat je ostal na pijaci po sluzbi, ki se je zavlekla pozno v noc, lahko tudi naslednji dan, nikoli mu nisem tezila, samo da ne vozi pod vplivom alkohola..Vsi so govorili da sva idealen par, da jaz res nikoli ne tezim, kar je mogoce tudi bil problem ker bi morala veckrat odkrito reci da to ni prav.. Glede gospodinjstva nimam kaj oporekati, vedno je bil pripravljen kuhati, pospravlajti, glede tega sva bila enakopravna. Sem se pa navadila v njegovi druzbi tudi jaz piti alkohol, ker mi je bilo tako enostavno lazje.. Veliko smo potovali vendar je na vsakem dopustu ponavadi prislo vsaj do manjsega nesporama, predvsem v smialu kaj oblecem in koga slucajno pogledam.. Tesko mi je bilo vsakokrat ko smo morali na kaksno praznovanje, saj sem vedno morala paziti da se s kom ne pogovarjam predolgo.. ampak sem se vedno trudila da je on vedno zame prvi kar je tudi bil.. Vmes se je enkrat zgodilo da je po dogovoru prisel k meni na kongres prespat v hotel kar sva bila dogovorjena, ampak se ga je prej napil in ga je nekaj zmotilo kljub temu da sem ga cakala v sobi in je popi.. in bil ponovno fizicno nasilen.. brez razloga… Posredovala je policija, brez zapisnika. Po tem sem se psihicno odtujila od njega, iskala neko uteho drugje, imela prijatelja, ki mi stal ob strani in ko je videl sporocila, z moje strani nic taksnega, z njegove iskreno mogoce malo prevec je bil seveda spet problem.. Naj povem se to da ni je  tudi on dal v tem casu veckrat povod da bi bila ljubosumna in sklepala najhujse, pa nisem ker sem verjela v njega.. Verjetno bi morala takrat zakljuciti vse skupaj pa se vedno nisem.. Tesko je to razloziti, ko imas nekoga rad in verjames v njega, upas da je to samo alkohol in da je dobra oseba.. Ampak stvari so se samo stopnjevale.. Ko sva se prepirala je vpletal moje starse in jim razlagal kako slaba sem jaz, uzaljen je bil ce sem s svojimi prijateljicami govorila o najinem odnosu in govoril da tega ne smem poceti..Prislo je do tocke ko sem spoznala nekoga in ga tudi prevarallla, zavestno. In nisem se pocutila slabo ampak tako zelo svobodbo.. Seveda je z vesemi preverjanji ne vem cesa vsega to tudi zvedel in ponovila se je stara zgodba..Morala sem k zdravniku, na policijo, kjer sem jih jaz prepricevala da ne vlozijo ovadbe, da bova sama uredila. Nisem zelala vpletati v to otrok, kar bi ovadba in prepoved preblizevanja tudi prinesla.. Obiskala sva zakonskega terapevta, neuspesno, saj z moje strani jaz nisem mogla vec cez to, da se po pol leta obiskujem ginekologa zaradi fizicnih poskodb, on pa se tudi ni dosti spremenil glede preverjanja in psihicnega pritiska. V zadnjem prepiru mi je otrok sam rekel, naj greva drugam in takrat je koncno bil tudi zame klik da tako ne gre vec. Odselila sem se, sla v najem, kljub temu, da imava skupaj nepremicnine, ki so za urediti, zelela sem si samo mir. Po tem sva se nekajkrat dobila in takrat je vedno kasneje nastal problem, saj jaz se vedno zelim urediti stvari na miren in kultiviran nacin, z njegove strani pa vidim da po srecanjih vedno ostaja upanje da se vrnem. S tem sem zakljucila. Imela sva obravnavo na CSD, dogovarjava se glede premozenja, v vsemu popuscam samo da koncno zazivim.. Ne zelim, da otroci trpijo, predvsem me je strah za njegovega otroka, ki ga imam neizmerno rada, glede skupnega otroka je jasno da ima mamo in oceta in nikoli ne govorim cez njega otrokom, kar ni bilo vedno enako z njegove strani. Zdi se mi da sem ogromno vlozila v odnos in zelela da uspe pa ne gre. Z njegove strani sem seveda vsega jaz kriva, tudi tega da je zapustil bivso partnerko kljub temu da sem mu bila neke vrste mama vsa ta leta, od bolezni, do sole, za kar mi niti malo ji zal, mi je pa tezko.. Priznam svoj del krivde, ne opravicujem svojih dejanj, ampak enostavno je tako tezko funkcionirati v tako toksicnem odnosu ko mislis da das vse od sebe pa ne prejmes enako nazaj. Ne iscem pomilovanja, me pa zanima vas vidik.. Se zavedam svojih napak, mislim pa da se jih on ne.