Kakšne nogavice uporabljate za šport? Navaden bombažne ali imate kakšne bojlše. Predvsem bi rada zvedela kaj uporabljate za kolesarjenje, tek.
Lp Manja

Take, ki nimajo nobenih robov in bunkic od šivanja. Dobijo se v boljših športnih trgovinah. Seveda kdaj tudi navadne športne nogavice, a pol pride kak otišanc ali žulj..

Jaz sem zadnjic ene z nekim roznim vzorcem preklela po dolgem in pocez, ker so mi med tekom naredile prav lepe zulje… Tako da… naceloma taboljs stumfe – vsaj za tek, ko noge konstantno obremenjujes… Ne vem, ce je to tako zelo pomembno tudi pri biciklu — verjetno… Zadnjic sem v eni pozamenteriji za jurja kupila prav cool stumfke za sport – 95% bombaz in 5% lycre… Seveda so brez robov, tanke, mehke in nezne. So sicer bolj za fitness, za tek imam pa par parov nekoliko drazjih sportnih nogavic – in jih uporabljam redno (razen ko so umazane in potem pograbim kake rozaste *grrrrr*) :)))

Kaj pa potenje nog in nogavice. Na kolesu uporabljam navadne bombažne nogavice. Na daljših turah je malo zoprno imeti cel dan prepotene nogavice. Pišite kakšen je material nogavic. Kakšne nogavice pa uporabljate za v gojzarje?

Za športanje uporabljam izključno nogavice iz materialov, ki odvajajo vlago od telesa, npr. kakšen cool-max material. Bombažnih niti slučajno!! Za kolesarjenje velja isto, za hladnejše dni, kot so tile sedaj, ačli za pozimi, pa so za kolesarjenje skoraj nujne nogavice iz WS (windstopper) materiala, ki je neprepihljiv in hkrati dobro diha in odvaja odvečno vlago. V nasprotnem primeru te zagotovo zazebe – če te pa zebe v noge, te pa kaj kmalu zebe po vsem telesu. Poskusi, se splača odšteti kakšnega jurja več…

Realist, a lahko malo več napišeš o nogavicah: kje se dobijo, znamke, cena…
Hvala in lep pozdrav
Manja

Jaz imam zelo dobre izkušnje z nogavicami Thorlo. Na njihovi spletni strani http://www.thorlo.com/ boš našla tudi vse potrebne informacije o tem, kateri model je primeren za kateri šport.

LP
Rok S.

Zelo dobre so od firme Castelli. Sicer pa je tu pomemben material WS, iz katerega so narejene in ne toliko sam proizvajalec nogavic (ki pa jih je kar nekaj). Za nakup se pa pozanimaj pri kakšnem specializiranem trgovcu s kolesarsko opremo, takšnemu, ki se dovolj posveča tudi prodaji ustrezne garderobe in ne samo izključno koles. Cena – mislim da okoli 5 jurjev.

Ah no. Malo pretiravate! Bavimo se z vzdržljivostnimi športi…potem pa, da ne bo kje kakšnega šiva. Uporabljam normalne bombažne nogavice. Če so noge normalno utrjene…ne bi smelo biti problemov. No. če obstajajo takšni, ki dajo za nogavice pet tisočakov…Veliko pametneje je teh pet tisočakov porabiti za nakup boljših čevljev. Zdi se mi, da je na tem forumu veliko šminke in malo pravih športmikov-rekreativcev. Naj ure, naj obleke, naj kolesa…
Zdi se mi nefer do tistih, ki niso situirani…pa imajo zatem komplekse.

Sam za treniranje uporabljam povprečne cunje, povprečne teniske, ne uporabljam srčnega merilnika…dosegam pa zelo solidne rezultate. Ne počutim se zaradi slabše oprema nikjer prekrajšanega.

Lep pozdrav športnikom in “šminkerjem”.

Samo, nimamo vsi nog kot cegljev…

Odvisno pa tudi, koliko km pretečeš, kako intenzivno, pa stopala nikoli niso čisto simetrična in lahko imamo tudi različne težave/deformacije stopal.

Meni se žulj zgodi redko, otišanci pa pogosto in tudi redna nega nog samo blaži posledice. Razlog bi lahko bili preozki copati v prstnem delu, a temu ni tako. Z intenzivnostjo težave pač rastejo. Nogavice brez šivov bi mi bila nujnost za vsak trening, tako jih pa uporabljam le za napornejše treninge in tekme. Če ne bi bile tako drage bi jih nosil vedno. Blagor tistim, ki teh težav ne občutijo.

Samo : če uporabljam kvalitetne nogavice iz ustreznega materiala (ne čistega bombaža), če imam pri kolesarjenju namesto bombažne majice kolesarsko iz coolmaxa, če uporabljam hlače z vložkom namesto navadnih bermudk, če……, potem to še nikakor ne pomeni, da šminkiram !! Do teh kosov oblačila sem prišel postopoma in premišljeno, iz čiste potrebe, saj sem tudi sam v začetku uporabljal “navadna” (beri : nešminkerska oblačila) in sem bil podobnega mnenja kot ti. Vendar ob ustrezni vadbi prej ali slej prideš do spoznanja, da namenska oblačila sploh niso namenjena šminkiranju, ampak boljšemu počutju pri aktivnostih. Ko enkrat spoznaš prednosti teh kosov oblačil, si več ne moreš predstavljati treninga v navadnih (nešminkerskih) oblačilih. Se pa strinjam, da mogoče kdo pa tudi samo šminkira na tak način – ampak resnih rekreativcev z njimi nikakor ne dajaj v isti koš!! Je pa res, da so ta oblačila presneto draga. Vendar si jih lahko privošči tudi “slabše situiran” rekreativec, pač kakšno pivce manj spiješ…pa za začetek tudi ne rabiš po dve ali tri garniture. Lepo počasi, kot ti narekujejo potrebe…

Strinjam se z realistom. Sama sem pri teku vrsto let uporabljala bombažne nogavice (pri krajših tekih jih še vedno, ker varčujem s športnimi). Vendar so se mi na nogah občasno pojavljali otiščanci, na daljših turah pa celo žulji (na podplatu in prstih), zaradi katerih so bili teki še nekaj časa boleči, noge pa nikoli povsem pozdravljene. Ko se mi je na neki tekaški prireditvi (20 km) nogavica nagrbančila in sem pridelala krvav žulj, sem imela tega dovolj in nabavila komplet (3 pare) športnih nogavic (ker nisem dobila prav tekaških) – Adidas, tankih, nizkih, brez šivov in s posebnimi mehkimi ojačitvami podplata in prstov. Od takrat nimam omenjenih težav. In cena 5000 za tri pare se mi ne zdi pretirana, vsekakor ni šminkarjenje. Ti rečem, da bi za zdrave noge plačala še veliko več, če bi bilo treba. Če nimaš težav, pa seveda ni nobenega razloga za “zapravljanje”.

Kaj pa, če ne piješ pivca in kavice in sploh ne hodiš po lokalih? Sama zelo težko pridem skozi mesec z mojo plačo tako, da mi ne ostane za športne nogavice in imam pač navadne bombažne in tudi otiščance.

mia, tek je eden najcenejših športov, torej se za kake nogavice le nabere, če so težave..

Bravo Mia !

Sam sem oče treh otrok. Ni veliko denarja za razne nogavice oh in oh ! Imam pa rad šport. V teku dosegam zelo solidne rezultate. Tudi, če bi imel veliko boljše nogavice, drese, copate…ne bi bil hitrejši. Pa ne zavidam tem, ki imajo več cekinov. Zdi se mi, da je preveč opevana oprema. Potem pa gremo na horuk v trgovino…ura, nogavice, teniske itd. Na koncu pa gre veliko denarja v prazen nič. Treba je trenirati. In to je bistvo. Če mene vprašate, bi raje sedel v fotelju, kot tekel. Toda ve se kaj se s športom pridobi.
Pridem v klub, pa čujem; Polar ta, teniske te, napitki ti…pa saj je več govora o opremi in kemiji, kot o načinu in količini treniranja. Sam pa vem, da se rezultati pregarajo. Zato se ne počutim zakompleksanega. Pred petnajsimi leti sem treniral z bombažnimi majicami in z njimi še treniram danes. Pač jih je potrebno po teku-treningu takoj sleči.

Tudi tebi bravo Samo. Zaradi tebe imam sedaj malo manj kompleksa pred tistimi, ki imajo dobro opremo.

ne vem o kaksnem komplexu govorita. ne vem zakaj bi se moral clovek sramovati nizjega standarda. tudi sam ne spadam med premoznejse osebke in ce clovek ceni socloveka po obleki namesto po dejanjih je to njegov problem in ne moj.

sem mislil da smo v srednji soli prerasli te okvirje ampak danasnji kapitalizem in zahodna miselnost je hudic.

Vedno se izkaze, da so kompleksi samo stvar lastne frustracije, ne pa dejanskega stanja. Vsa ta Samotova in Miina natepavanja torej izvirata iz njunih lastnih inhibicij, ne pa zato, ker bi v resnici obstajalo nekaj, kar bi bilo “narobe”. Strinjam se z realistom. Sama se s sportom ne ukvarjam tako zelo dolgo, se pa clani moje druzine in dobro vem, kdaj in do kod lahko caparis v “nesminkerskih” cunjah in kdaj je treba poseci po kakovostnih materialih. Verjetno je res, da je marsikaj, kar pride iz sportne industrije, preklemano drago, a to seveda se ne pomeni, da ni dobro. In ker so nasi dedi tekli v cevljih, v katerih danes niti hodili ne bi, to ne pomeni, da moramo v takih teci tudi mi. Napredek je za to, da se ga izkoristi, ne sam zaradi sebe.

Samo, ce teces v istih nogavicah kot pred 15. leti, mi sporoci, kdaj imas rojstni dan in koliko imas stevilko, ker ti z veseljem kupim ene dobre nogavice za tek. Pa nisem nobena bogatasinja.

Samo,
tu se le pogovarjamo in izmenjujemo mnenja, vsak se pa itak odloči po svoje. Več informacij pa vseeno koristi kot če je le-teh premalo. Med informacije sodi tudi tvoje mnenje in je dobrodošlo, če res zgleda da samo poviličujemo opremo.

Jaz bi dodal še drug vidik “obsedenosti” po opremi. Razumel pa bo le del tistih, ki so res zagreti. Torej leta nazaj pri nas ni bil kaj dosti izbire in se pač nismo afnali. Tekli smo v adidasovih copatih od planike (ali alpine, ne vem kdo jih je že delal). Naj štacuna je bil pa Slovenijašport v središču Lj.in to leta in leta.

Si sploh ne znaš predstavljati kako navdušenje me je obsedlo, ko se prvič obul Nike Air model z zračnimi blazinicami. Že prvo minuto hoje je bil občutek kot da sem sedel v mercedesa. Taka razlika. Zato nisem bil hitrejši, sem pa pridobil neskončno volje za trd trening. Torej je bil to zelo pozitiven premik tako v psihi kot treningu in posledično v rezultatih.

Ali pa ko smo pozimi iz prej navadnih ženskih najlonk presedlali v “pajkice”. Bi moral videti kako tekmo novembra na Geoss, ko smo nekateri tekli v najlonkah in kratkih plastičnih telovadkah povrhu. Tragikomično!

Podobni občutki so bili z majico, ki vleče pot na zunanjo stran in imaš potem skoz občutek da si suh. In ne nazadnje enako pri nogavicah. Vedno mnogo (pretiranega) navdušenja, ki pa je vodilo samo v veselje do treninga in trdega dela.

Za tekme je pa sploh dober občutek, če si v najbolšem dresu, v najboljših copatih “ki kar same gredo”; punce se znajo celo naličiti itd. Skratka vse to spada k obredu pravega tekmovalca in dviguje samozavest in zaupanje da zmoreš.

Verjamem, da vseh ne potegne in jim je mogoče celo zanimivo, če premagujejo tekmece v čim bolj zdelani opremi. Kljub vsemu pa generalno gledano boljši material pomaga k boljšim rezultatom in ohranja zdravje. Seveda pa nima odločilnega pomena, ko je v treningu še mnogo zaloge. Za nekoga ki teče za zdravje do 20 min. ne več kot 3x na teden in ne v vsakem vremenu je oprema res manj pomembna. Razliko med dobrim in slabim pa vsak pozna, drugo vprašanje pa je kaj in koliko si lahko privoščimo.

No, tako, mislim, da so Guinness, Vrhovnik in Janez povedali vse… Popolnoma se strinjam z njimi, naj pa tudi jaz poudarim, da je Samov in Miin občutek manjvrednosti izključno njuna stvar – prepričan sem, da vsak pravi športnik ali rekreativec ne gleda nanju s takšnimi očmi. Jaz osebno občudujem rekreativce, ki uspejo brez posebne opreme dosegati prav tako dobre rezultate kot bi jih z boljšo opremo. Seveda oprema sama po sebi ne zagotavlja uspeha – za uspeh je potrebno garati. In ravno pri tem igra boljša oprema svojo vlogo – garanje postane mnogo manj garaško. In to je to.