Pozdravljeni,
ne vem, ali nismo morda že “prestari” za vaš forum … A bom vendarle vprašala.

Naš sinček je star 7,5 meseca in še vedno je ponoči. Rodil se je 12 dni čez rok, zdrav, 3360gr, 53cm, ko je bil star 6 mesecev, je imel že 75cm in 9kg! Zelo je velik, sicer suh in dolg. Poje ogromno:
– okoli 10h 120ml AM
– okoli 12 kosilo: zelenjava z belim mesom ali ribo
– okoli 15 sadje
– okoli 17h kosilo z nami (žitarice + zelenjava, brez mesa)
– takoj po kosilu še enkrat ogromno porcijo sadja
– zvečer ob 20h: kaša s suhim sadjem
– ob 20.30 – 210-300ml AM
– Ponoči se zbudi med tretjo in peto uro in poje še 210ml AM. Če čez dan kakšen obrok slučajno izpustimo, se ponoči zbudi dvakrat.

Malo sem nejevoljna, in sicer zato, ker ga primerjam s sestrico, ki od 3. meseca naprej ni NIKOLI več jedla ponoči. Pa je bila pri tej starosti manjša od njega (rodila se je težja, 3950gr). Pri njem pa ni videti, da bi to nočno hranjenje opustil. Ko se zbudi, se huronsko dere, sploh ker mu moramo pred hranjenjem zamenjati plenico, verjetno zbudi pol bloka 🙁
Ne vem, ali bi mu morali čez dan stlačiti še en obrok več? Ali mu narediti obroke bolj kalorične (np. med sadje zmešati še žitarice)?
Ali pa moramo enostavno čakati, da bo sam opustil nočno hranjenje? Gre tudi za to, da je na poti že tretji otročič, sicer šele čez 5 mesecev, a vseeno – ne bi rada ponoči hranila obeh.

Imate kak nasvet?
Hvala
U.

Draga U.,

hmmm, sem večkrat prebrala vaše sporočilo in se nasmihala ob njem. Ne privoščljivo, ampak zaradi spominov na obdobje pred več kot dvajsetimi leti, ko sem tudi sama imela dva “neubogljiva” moška požeruha, ki sta še v starosti enega leta s huronskim dretjem sredi noči zahtevala hrano. In to konkretno, ne le AM. Le da sta zbudila samo eno hišo, poleg moža (ki je – priznam – večkrat kot jaz poskrbel za nočni obrok) še moje starše…

Seveda lahko poskusite s kalorijami in balastom “ojačati” večerni obrok, a se bojim, da velikega učinka ne bo. Z bogatitvijo dnevnih obrokov ne boste preprečili nočne lakote, le špehka bo kmalu preveč. Poskusite biti pozorni, ali ga razen lakote ne zbudi še kaj drugega – predvsem pretoplo okolje. Ko se zbudi, ga namreč začne motiti vse – polna plenica, prazen želodček, izgubljena duda…

Na koncu bo verjetno zmagal vaš sin – nočni obrok bo preskočil, ko se bo tako sam “odločil”.

Srečno,

🙂 dr. Kornhauser, ob tem vašem odgovoru sem se nasmehnila tudi jaz. Doma imam namreč dva 9-mesečna lakotnika, ki sta tam okoli šestih mesecev že pridno prespala noč, zdaj smo pa takooooo lačni. Sem tudi jaz kak mesec zmešano in nesrečno tavala in iskala “recepte”, kako preklopit nazaj na spalni program ponoči. Pa sva z možem pred par tedni zaključila, da če se on pri svojih +30 ponoči zbuja in mora malicati, potem otrokoma res ne moreva ničesar očitati 🙂
Ampak tale vaš zapis mi je fajn potrditev, da nič ne delava narobe 🙂

Hvala. Tjasa

No jaz imam pa obraten “problem” oz. to sploh ni problem, a me vseeno zanima, če je kaj narobe…

Naše trojčice so stare 4 mesece in pridno rastejo, od porodnih tež 2060/1775/1580g so na pregledu pri treh mesecih prilezle že na 4330/4120/4230g in okrog 57cm (zdaj jih že nekaj časa nismo tehtali).
Jejo 5krat na dan, vsak obrok eno dojim in dvema dam AM (vsakič druga je pri meni). Popijejo 150-180ml AM po flaški, pri meni verjetno malo manj. Čez dan jemo na 3,5 ure, ponoči spijo od 22h do 7h, že skoraj en mesec.
Malo me “skrbi”, ker kar trdno spijo in jih moram zjutraj zbudit, pa tudi čez dan se večkrat zgodi, da ko je čas za obrok, še spijo. Ker je pri treh pač treba imeti red, sem ga uvedla kar jaz in imamo čez dan določene ure za hranjenje (+/- 15 minut), vsak dan isto (7h, 10.30h, 14h, 17.30h, 21h). Res redko se zgodi, da bi katera jokala, da je lačna.
So pa po vsakem obroku še nekaj časa zbujene, vsaj pol ure, včasih tudi uro, in se igrajo, pogovarjajo… 🙂 tudi ko jih zjutraj zbudim, se mi med previjanjem smejijo in zgledajo nasploh zadovoljne.
Sprašujem se, ali bi se sploh zbudile zaradi lakote? Je narobe, če jim že zdaj vsiljujem nek ritem?

Pa po pravici povedano, meni takole zelo ustreza 🙂 Ko berem zgornje objave, si mislim: dobro, da so punce!

Lep pozdrav od mene in trojčic! 😉 (verjetno se jih še spomnite… prva fotografija, ki ste jo vi posneli z vašim telefonom, zdaj krasi steno njihove sobe 🙂

Draga se_ena,

hvala za tole sporočilo (seveda se vaših “babnic” spomnim, čeprav njihove prve fotke nimam več…).

Vsaka mama si najde svojo formulo za prehranjevanje “četice” (2+ dojenčka) – in večina bi vaše uspehe gledala z velikim občudovanjem (in nevoščljivostjo). Če vam ta sistem odgovarja, je torej čisto pravi – in nobeno dodatno eksperimentiranje (zbujanje – nezbujanje) ni potrebno. Oziroma bi bilo pri treh lačnih ustih lahko celo neprijetno, če bi bil eksperiment neuspešen ali tretjinsko uspešen (=bi klapal le pri eni).

Pozdrav,

Pozdravljeni,

imam skoraj trimesečno punčko (natančneje 2 meseca in 3 tedne) in poraja se mi par vprašanj glede nočnega spanja in hranjenja. Hčerko le dojim in lepo napreduje. Dojim jo na vsake 2-3 ure. Zvečer zaspi med 21. in 21.30 uro in spi do 7., 8. ure zjutraj. Po navadi se je ponoči za hranjenje zbudila 2-3x, na to me je opozorila z jokom. Zadnje 3 tedne pa se za hranjenje ponoči ne zbuja več z jokom oz. se sploh ne zbuja, temveč se jaz sama zbudim, ker slišim njeno stokanje oz. napenjanje (pred kakanjem, tudi prdi – te probleme je do pred tedna imela tudi čez dan, vendar se ji je sedaj prebava kar uredila, čez dan je mirno, le ponoči jo pred kakanjem napenja) ali pa zaradi bolečin v dojkah, ker imam preveč mleka. PO navadi je to okoli dveh ponoči in 5. ali 6. zjutraj. Večinoma stoka v spanju oz. Ima zaprte oči, kdaj pa tudi ne. Glede na to, da mi mleko zastaja v dojkah, jo takrat podojim, čeprav tega ne zahteva. Kaj menite? Ko razmišljam, bi tako ali tako morala vstati, da si izčrpam mleko, vendar jo raje podojim, seveda se nič ne pritožuje, ampak lepo pije, in se potem pokaka.
Sicer hčerko vedno, ko joka takoj vzamem k sebi oz. jo potolažim, zanima me ali ravnam pravilno, ko jo ponoči kar pustim, če stoka oz. jo napenja, vendar ne joče. (po dojenju ali pa proti jutru, ko jo ne dojim). Ali bi jo morala pestovati? Potem se bojim, da bomo dve uri pokonci. Jaz kar ugasnem lučko in se kaj kmalu umiri in zaspi, vsaj sklepam tako, sicer bi me zbudila.

Hvala za odgovor.

Lp,K.

Draga K.,

čisto prav delate, še zlasti, če se vaša dojenčica ob nočnih obrokih ne redi pretirano. Nočno godenje, stokanje, napenjanje, premetavanje je čisto lahko posledica intenzivne REM faze spanja – torej obdobja, ko so možgani zelo aktivni in tako dojenčki kot odrasli sanjajo. Zbujanje, pestovanje, nošnja po stanovanju – povsem odveč, prenaporno za vas in za hčerko, ki postopno sploh ne bo več hotela spati v svoji postelji. Ko pa jok postane tisti pravi, zahteven, neutolažljiv, vam pa itak srce ne bo dalo, da bi ugasnili luč in jo pustili v njeni posteljici.

Pozdrav,