Spoštovani!

Imam težavo, ki mi precej greni življenje, predvsem spanje – to so nočne more. Že leta nazaj se mi je ponoči dostikrat zgodilo, da sem imela nočne more, ki so bile tako žive, da sem se prebudila od groze vsa mokra in z občutom vročine v celem telesu. Pred tremi meseci je umrl oče, na katerega sem bila zelo navezana. Umrl je zaradi srčnega infarkta. Še dan prej sem ga obiskala, imeli smo čudovit družinski večer in čeprav je imel za sabo že hud infarkt ni kazalo, da bi umrl. Isti dan je bil celo naročen v bolnišnici na testiranje, vendar ga zaradi malomarnosti niso sprejeli in so ga naročili prihodnji teden, ne da bi ga kdo sploh vprašal, kako se počuti. Žal je naslednje jutro iznenada umrl. In kar je pri tem zelo boleče je to, da sem prejšnji dve noči imela nočne more. V prvi nočni mori sem bila prisotna, ko so pri očetovem sosedu v kleti hiše z bagrom kopali globoko črno jamo, ki je bila polna črne vode. Cel čas sem ponavljala, da naj ne kopljejo tako globoke jame, ker se bo podrlo temelje. Vendar me ni nihče poslušal, bager je kar naprej kopal globoko črno jamo. Naslednja noč je bila še hujša. Sanjalo se mi je, da za svojega očeta pišem pogrebni govor in nikjer nisem mogla najti govornika, ki bi mu to ob krsti prebral. Prebujala sem se prepotena in prizadeta in ko sem ponovno zadremala, se je vse skupaj ponavljalo vse do jutra. V trenutkih budnosti sem premišljevala, da moram očeta takoj zjutraj prepričati, da bo obiskal zdravnika. Vendar mi to žal ni več uspelo, saj so me zjutraj po telefonu obvestili, da je moj oče umrl. O občutkih ne bom govorila. Nekaj dni po pogrebu sem sanjala o našem avtomobilu, ki so mu manjkala vrata. In isti dan je imel mož prometno nesrečo. Na srečo ni bil poškodovan, avto pa je bil uničen. More so se nadaljevale še naprej in doživeli smo še več nesreč (prometne nesreče so v teh treh mesecih imeli moj mož, sestri mož, nečakinja in nato še možev brat). Vsakokrat so bile moje sanje nekak znak, da se bo zgodilo nekaj hudega. V tem času je zbolela še mama, ki je zelo prizadeta, saj sta se z očetom čudovito razumela in bila zelo navezana. Ima močne vrtoglavice in sedaj se bojim še za njo. More se mi dogajajo še naprej (pokopališča, mrliči, grobovi, razpadajoča trupla, izkopana zemlja, ipd.). Bojim se iti spat, zato zadnje čase jemljem tablete Sanval 5 mg, saj takrat ne sanjam. Kaj naj storim, da se bom tega rešila?

Hvala za vaš odgovor že v naprej!

Lena

Spoštovana Lena;
Nočne more so sanjske izkušnje z bojaznijo ali kar z grozo.Spomin nanje je običajno dobro ohranjen, po pravilu pa vključujejo teme, v katerih je ogroženo preživetje in se njihova vsebina neredko ponavlje.Med samim doživljanjem lahko prizadeti govori ali kaže različen motorični nemir.
Nočne more nimajo zveze z napovedovanjem prihodnosti, je pa lahko njihova vsebina šifriran odsev bojazni in tesnobe, ki jo oseba doživlja čez dan.Specifične terapije ni, včasih ugodno delujejo tista uspavala, ki povzročajo poleg trdnega spanca kot ( sicer nezaželjen) stranski učinek še spominske motnje.Predvsem poskušajte opredeliti svoje realne skrbi in jih postopno reševati, bodite čimveč med ljudmi in posvetite dovolj pozornosti svoji fizični kondiciji.

Iskrena hvala za odgovor, ki me je že sam po sebi nekoliko pomiril. Prijeten dan vam želim.
Lena

Tudi sam imam podobno izkušnjo ob smrti očeta, kasneje pa še nečaka. Čeprav ne verjemem v ničesar nadnaravnega, pa dopuščam, da obstajajo stvari in povezave, ki so nad zmožnostjo dojemanja našega razuma.

Nočne more sem imel predvsem po smrti očeta (sam sem ga ob tem nesrečnem dogodku oživljal in se mi je morda zato še posebej močno ta dogodek vtisnil v spomin) lahko ti povem, da je trajalo zelo dolgo, mislim da kakih 5 let in pogostost teh morečih sanj je bila nekak povezana tudi s trenutnim psihičnim stanjem.

Mislim, da je dober recept za odpravo teh težav ena taka splošna sprijaznjenost z našo minljivostjo in minljivostjo vseh bližnjih, oziroma sprijaznjenost s tem,da se nesreče pač dogajajo, da je prav, da smo previdni, da pač ne moremo imeti svoje
življenje 100% pod kontrolo, da ni vse v naši moči in da se bo prej ko slej zgodilo, kar se mora zgoditi.
Lahko se samo trudimo, da v okviru možnosti, ki so nam trenutno dane, to življenje živimo čimbolj kvalitetno. Moram reči da se mi, odkar razmišljam na ta način, vedno redkeje dogaja, da bi imel kake hude sanje.

Pozdravljen Sandi.

Šele danes sem našla tvoje sporočilo. Žal vse do danes nisem imela dostopa do teh strani, danes pa sem vesela ugotovila, da jih spet imam. Hvala za tolažbo. Meni se nočne more še dogajajo, lahko bi rekla da so to nekako bolj preroške sanje. Ne morem reči drugače, čeprav bi želela, dejstvo pa je, da se mi večina njih uresniči, pa naj si bodo takšne ali drugačne.

Z življenjem sem se nekoliko že spravila in upam, da bo čez čas boljše.

Lep dan ti želim.

Lena