nočem otroka!
Vsak se odloča, kot se njbolje zna in kot mu najbolj ustreza. Tisti, ki je v svoji odločitvi trden, se odloči in pri tem ne ozira na komentarje drugih. Pri tebi je videti, kot da nimaš materinskega čuta, vendar, ženske so pač take in drugačne, vendar dvomim, da se nekdo, ki je od tebe drugače misleči, toliko ukvarja s tabo, kot se ti z drugimi. Zato si želim, da bi te vsi ti “drugi” neskončno razočarali in te pustili v tej tvoji odločitvi, ki se nikogar drugega ne tiče, razen tebe, popolnoma na miru. Upam, da te to ne bo še bolj razbesnelo, razjezilo in razkračilo. 🙂
Polna si nesmiselnega besa, jeze in zamer do nekoga, čigar odločitve se te nič ne tičejo in za povrhu do vseh okoli sebe. Iz sebe dobesedno sevaš negativno energijo, ko praviš, da preziraš in pomiluješ vse druge v stilu šeriatskega prava. 🙂 Imam občutek, da ali provociraš ali pa imaš hude težave s svojim Egom, ki te povsem obvladuje. To, kar treska iz tebe vse naokrog, je videti, kot huda ura. Sem marinec, a bi se te v naravi na daleč izognil. 🙂 Za 31 letnico si z besnilom, jezo in zamerami čudovito naelektrena ženska, podobno, kot une Teslove krogle po udarcih milijonov strel vanje:-), ki bi lahko svoje neskočno in neizmerno besnilo usmerila v bolj koristne zadeve, kot da se greš strelovod na Monu. 🙂
Zato ti mimogrede še svetujem nekaj drugega in sicer ukvarjanje s temle;
http://www.makoto.si/kickboks-k1 ,
v kombinaciji s temle;
http://en.wikipedia.org/wiki/Triathlon ,
ter v kombinaciji s strokovno pomočjo, ki ti bo pomagala poiskati izvor tvojih zamer;
http://www.magicnost-gibanja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=319%3Akako-iz-primea-zamer&catid=10%3Aodnosi&Itemid=29&lang=sl
besnila in jeze, ter te bo navadila sproščati jezo in bes iz sebe na kak drugačen način od uporabljenega na Monu;
http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/astro/ukrotimo-jezo ,
http://www.diva.si/clanki/lifestyle/clovekne-jezi-se, itd.
Lahko za začetek poskusiš tudi z igro Človek, ne jezi se. 🙂
Drugače pa menim, da si se odlično in povsem pravilno odločila in te v tvoji odločitvi, da nočeš otrok, povsem in v celoti podpiram. Zakaj? Kot ti je znano, otroci povzamejo vedenjske vzorce staršev in so v tem običajno še boljši… 🙂 Si lahko zamisliš svojega otroka kot kopijo svojih nekaj opisanih lastnosti, pomnoženih krat faktor dva ali več…? Zato, predlagam, da 31 letno žensko, ki noče takih otrok, kot je ona sama, družno podprete v njeni smiselni in modri odločitvi. Hvala. 🙂
Lep pozdrav
marinec[/quote]
Verjamem, da sem izpadla agresivna in morda je moj ego res prevelik. In če sem iskrena, to malo obžalujem. Ampak. Svojo sovražno nastrojenost sem usmerila proti ženskam, ki mene oziroma ženske brez otrok obsojajo. Morda tudi mišljenje oko za oko ni pravilno. Prav tako pa po drugi strani ni pravilen vaš sarkastično-ciničen odnos do mene. In zamere kuham do tistih, ki naredijo otroka za katerega skrbijo davkoplačevalci. In tudi za to mi lahko rečete, da se me ne tiče. A v davkoplačevalsko blagajno vplačujem tudi sama. In menim, da si otrok zasluži ljubeče starše, ki mu lahko nudijo “svet”. To v mojih očeh niso ljudje, ki komaj poskrbijo zase, kaj šele za otroka. Sem mnenja naj ima ženska toliko otrok za kolikor jih je sposobna preživeti. In to ne s pomočjo države. Ampak tudi tega se v vaših očeh verjetno ne bi smela dotakniti. Na žalost se samo od ljubezni ne da preživeti. Žal.[/quote]
Načeloma se celo strinjam s tabo, tako na prvo žogo, če pa malo bolje pomislim pa lahko rečem da si čisti egoist.
Si tipični produkt permisivne vzgoje (ali precej blizu). Verjetno so ti starši v večini primerov nastrezali v vsem zato v takih pogojih nisi mogla razvit empatije in sočutja, ki sta potrebna tudi za to, da se nekdo odloči imet otroka za katerega bo z veseljem spremenil svoj način življenja, brez obžalovanja.
Ti tega (še) nisi sposobna.
Lastnemu otroku bi večno očitala kaj vse si žrtvovala zaradi njega in ti očitki bi ga zaznamovali za celo življenje.
Žal je na svetu tako, da posameznik ni vedno v stanju poskrbet sam zase zato živimo v neki skupnosti od katere v takih trenutkih pričakujemo podporo. Skupnost (družina, družba..) je tista, ki nam daje varnost, tu so še naša čustva pripadnosti, ki nam večinoma mnogo pomenijo. Današnja družba pa v tem pogledu nazaduje. Je skupnost individualistov, kjer vsak skrbi zgolj zase. Tako ni nič spornega, če nekdo pobaše ves dobiček firme (kjer dela mnogo ljudi, mogoče pol regije) v svoj žep in za sabo pusti razdejanje. Genocid. Množica njih ostane brez sredstev za preživetje na račun enega “sposobnega”….
In ko vas bo še več takih na oblasti kot si ti bo sledil razpad družbe, razslojenost in ko množica ne bo imela resnično več kaj izgubit (služb ne bo, socialo boste ukinili….) bodo padale glave in zgodila se bo nacionalizacija. In spet bomo šli od začetka.
Skratka do sedaj ti je bilo prelepo, na žalost nisi izkusila kako kruto je lahko življenje, živiš v nekem namišljenem svetu egoizma, kjer tvoje razmišljanje temelji na tem, da tebi vse pripada in se ne želiš ničemur odreč, ker ti je to muka.
Za imeti otroka je potrebno nekaj imet, bojim se, da ti četudi bi imela vse (materialno) bogastvo tega sveta, bi bila še vedno prerevna, da bi ga lahko imela… :(…
Tole je za uno prisrčno osebo, ki med indijanskim poletjem treska na Monu domnevno ali navidezno zaradi skrbi za državni proračun, namenjen rojstvom otrok, ki natanko ve, da otroci potrebujejo ljubeče starše, za kar pa ve, da ona za to ni, samo… , samo narobe je bilo verjetno naslovljeno. 🙂
http://www.youtube.com/watch?v=-a6Pe1ovKHg
Lep pozdrav
marinec
Vzgoja, ki jo opisuješ in permisivna vzgoja, sta dva ekstrema, kjer pri prvem človek dobi občutek, da je nesposoben (tudi za imeti otroka), pri drugem pa dobi občutek, da je ves svet njegov, da se bodo vsi podrejali njemu. Ti dvoji imajo nekako podobne težave v odnosih na nek daljši rok, kjer se ponavadi tudi porodi želja po otroku.
Česa točno pa te je groza ob misli na to, da bi imela svojega otroka?
Vzgoja, ki jo opisuješ in permisivna vzgoja, sta dva ekstrema, kjer pri prvem človek dobi občutek, da je nesposoben (tudi za imeti otroka), pri drugem pa dobi občutek, da je ves svet njegov, da se bodo vsi podrejali njemu. Ti dvoji imajo nekako podobne težave v odnosih na nek daljši rok, kjer se ponavadi tudi porodi želja po otroku.
Česa točno pa te je groza ob misli na to, da bi imela svojega otroka?[/quote]
Ob misli na otroka, se pojavijo asociacije na lastne izkušnje, ko smo še sami bili otroci.
“Nočem otroka” zato pomeni nočem obujati lastnih travm in se ukvarjati z ranjenim otrokom, ki je del mene.
velika večina staršev slabo vzgaja svoje otroke velika večina so slabi starši in tisti najbolj pametujejo ljudem zakaj nimajo otrok? eno jeimet otroka druge pa je bit dober starš…če misliš da si boljša oseba od tiste ki se je odločila da ne bo imela otrok samo zato ker se razmnožuješ si se krepko uštela! splh malo pomisli koliko je planet prenaseljen in koliko je preveeč ljudi na svetu kaj bi šele bilo če bi kar usaka rojevala…nekateri nimajo in nočejo otrok iz različnih razlogov, predvsem pa zato ker to NI najpomembnejši in najvišji dosežek ki ti ga življenje lahko ponudi…obstajajo lepše stvari kot materinstvo to je dejstvo…oz. kakor za koga, če pač nisi v življenju spoznala/doživela lepših stvari od materinstva je pač to tvoj problem…
Se podpišem pod to izjavo. Dodala bi še samo, da večino parov, ki jih poznam in imajo otroke (stari so med 30 in 40) vsak začetek tedna poslušam, kako so komaj čakali ponedeljek, da gredo v službo ali pa da gredo otroci končno v vrtec, šolo, kako naporni so, kako težek vikend je za njimi in kako fajn je tistim, ki lahko uživajo brez otrok… V isti sapi pa te že prepričujejo kako super je, ko enkrat v zakonu dobiš otroka, da ni lepšega. In tega ne razumem, kaj je pri tem tako lepega, če ste pa v večini vsi slabe volje, ker nimate časa zase, ponoči se ne naspite,ker v spalnici poleg vas spi tudi otrok, večere imate uničene, ker otroci nočejo v posteljo, ko ste v družbi, na piknikih, družinskih obiskih….se s partnerjem večino časa prepirata kdo naj pazi na otroka, da bo lahko drugi v miru klepetal, kdo ga naj nahrani, mu kaj prepove, ga umiri ko trmari, med tednom odpade prosti čas, saj je vsak dan na vidiku prepir kdo bo otroke peljal v šolo, jih pobral, skuhal, počistil, pomagal narediti domače naloge, jih vozil na obšolske aktivnosti in ja v katerem delu dneva uživate? V tistem, ko zvečer izmučeni sedete pred tv ali pa zaspite že ob otroku, ki ne želi spat…. In se smilite sami sebi kako hudo je vam in kako uživajo vaši prijatelji, ki nimajo otrok ampak jih hkrati ne razumete zakaj si jih le ne želijo ter jih obsojate kako so lahko takšni….
Govorim iz lastnih izkušenj. Stara sem 34 let in nikoli v meni ni nastala želja po otroku. Pa so mi okoli mene govorili nekaj let, da je čisto logično da ima ženska otroka in da je nemogoče da si ga ne bi želela. In sem si začela sama sebi dopovedovati, da ženska mora imeti otroka. Da se mora poročiti in roditi. Ampak ne gre. Preprosto se ne vidim v tej vlogi. Sej imam rada otroke, jih tudi tam pa tam popazim od prijateljev, ampak po uri ali dveh jih mam dosti.
Moj partner prav tako ne čuti želje po otroku in res sem vesela da sva se našla. Oba imava super službe in želje po potovanjih. V prihodnosti se vidiva sama. Ker sva pač tako. Odločila sva se za kariero in uživanje, brez otroškega joka in smeha.
Dobro. hmm. No
Če si slišal in tudi bralci o Jožetu Felcu, ki je bil nevropsihiater je že umrl. Ki sem gledal/a televiziji leta 2014 in s pomočjo bral/a podnapise. Bom takole povedal/a ki bom zapomnil/a in se strinal/a. On je takole povedal: OTROKE NIKOLI NE IMEJTE CILJA, AMPAK MORAŠ IMETI RAD.
To me je res žalostilo, nobeden ni me imel tako rad. Nekaj ti bom povedal/a, sem težko naglušen/šna. (Jaz star/a že 22let.) Nobeden mi noče dovolj potruditi samo mi stoji ob strani moja mama. Pač tako sem rodil/a z napakami, brez podedovanja (sluh).
bolani in zdravi ljudje, zdravo mišljenje, bolano mišljenje, egoizem mišljenje, moderno mišljenje, kamena doba mišljenje… sami odlocajte ja al ne otroke
Vsaka ženska ima pravico, da si kreira svoje življenje kot si želi. Torej, če si ne želi imeti otrok jih ne bo imela in to ni tvoja stvar. Ti imaš otroke, ona ne, kaj je tukaj spornega? Meni samo to, da tebe to moti in se ti zdi čudno ter zaradi tega odpiraš to temo! In mislim, da nisi neka ravno dobra prijateljica!
Se strinjam z zadnjimi komentarji: ali ni avtoričina želja, da v starosti ne bo sama in želi zato več otrok skrajno egoistična? Otroke torej zaradi sebe in ne zaradi njih… Kaj torej jim lahko res ponudiš v teh časih? Kakšna bo njihova perspektiva?
Tudi sama mislim, da se naj tisti, ki otroke ima, ukvarja s tem, zakaj jih ima in kako čimbolje poskrbeti zanje in ne s tem, zakaj jih drugi nimajo. Takšna vprašanja mi dajo misliti, če si jih ljudje, ki imajo toliko za komentirati tiste, ki jih nimajo, otroke sploh v resnici želijo s srcem, ali le zato, ker je to “normalno” , da se od črede preveč ne odstopa ali pa iz takih nizkotnih razlogov, “da ne bi bila sama”…